Témoignages - Journal fondé le 5 mai 1944
par le Dr Raymond Vergès

Cliquez et soutenez la candidature des Chagossiens au Prix Nobel de la Paix

Lakey lo sit > Chroniques > Oté

Mansonz l’Etat, mansonz le ta !

zedi 5 mé 2011, sanm Justin

Matante Zélida la ékrir Justin :
Mon shèr nové, mon spès salté,
Ou i pé pa kroir konm moin lé kontan, moin lété fyèr, dépi k’mi koné bann z’Amérikin la tyé so zanfann Satan i apèl Ben Laden. Touléka, son déstin té i mérite ali pou vréman. Akoz li la tourn lo do lo monn lib ? Akoz li la dévir lé z’arm déssi lo monn lib... alé oir li té i doi détrui bann péi rouj-de-fon. In traïzon i mérite son pinisyon. La mète lo tan, mé la fini par koriz ali : la tyé ali épi la zète son kadav dann la mèr d’Oman. Mèm pa in tonm pou li ! Myé k’sa, mèm pa in sépiltir ! Ala lo déstin bann trète lo monn lib. Li la rodé, li la gingné. Sak lé pa kontan, li na k’a pran konstan. Tok ! Pran sa pou toi !

Justin la fé pou répons :
Mon vyé matant k’i koz touzour la boush rouvèr,
Vi di n’inport de koi, vou la ! Lé vré ké out farfar la kouyonis lé bien ranpli... Ala ké vi kass lo monn an dé : lo kan lo bien avèk lo kan lo mal. Ou i pans pa, dann in ka konmsa, nana lo kan lo mal épi lo kan lo mal ? Pou vou, Ben Laden lé dann kan le mal é bann z’Amérikin dann kan lo bien ? Mé, pardon éskiz, si bann z’Amérikin té pou vréman dann kan lo bien épi dann kan la zistis épi la propté, zot noré fé sak zot la fé ? Mi pans pa ! Pars la komans par dir, Ben Laden la défann son kor, la pran in madam konm boukliyé vivan... L’èr-la, bann solda la tir dsi li, la tyé ali. Aprésa, la di li l’avé poin lé zarm avèk li, ni son madam. Bien bon, mé pou koué la tyé ali alor ? Té pa proférab arète ali épi konète lo fin mo déssi l’atanta onz séktanm épi Al-Quaïda li mèm ? Ou i san pa, nana in n’afèr pou kashé la-dan ? Sansa, pou koué in ga san défans, an plis ké sa malad… pou koué tyé ali. Li té in danzé pou ki li la ? Ou i kroi demoun té i koné pa ousa li lété ? Alé krévé don ! I rode fé pran anou po d’shanm pou pla kouvèr ? Ala in moun inkoni, dann in gran kaz, dann in gran vil, avèk in rézo l’éspion i tourn-vir in pé partou. Afèr manti konm ti-marmay, é an plis fé dor d’moun dobout, rèv san dormi. Konm di lo kont ; mansonz d’État, mansonz lo ta !

 Justin 


Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?

signaler contenu


Facebook Twitter Linkedin Google plus