Journal fondé le 5 mai 1944
par le Dr Raymond Vergès

Cliquez et soutenez la candidature des Chagossiens au Prix Nobel de la Paix

Lakey lo sit > Chroniques > Oté

Mé par ki noute lang la rèss vivan é sé noute shanss anou

Kissa sa la sov noute lang kréol si èl té dann danzé ? Si la pa lo pèp rényoné par li minm.-morso niméro 5

vandrodi 8 octob 2021, sanm Justin

Mézami mwin la sèye tonir amwin o kouran dsi bande maloyèr, fondkézèr, ségatyé, parolèr, parabolèr, bande zékrivin rényoné san obliye bande biyétist dann zoinal, bande rakontèr zistoir dsi galé, bande la ékri téate, nouvèl, roman mi panss zot la bien ansèrv la lang é sé par zot si la lang kréol La Rényon lé bien vivan zordi é sé pou sa bande zéspère i gingn travaye dossi. Zot la bien défande ali, é zot la bien ilistr ali. Défanss, ilistrassion la lang kréol La Rényon.

Mon pli méyèr santiman i sava dsi bande zaktèr kiltirèl rényoné, sak la fé ké noute kiltir la rèst bien vivan é noute lang bien vivan galman. Mon pli méyèr santiman pou sak la pa arète koze nout lang kréol rényoné kite a pass po dé kouyon, kite a pèrde an konsidérassion par bande komandèr la sossyété, kite a pass pou dé kouyon par bande demoune étranj la vni – o zord zot gouvèrnman – pou fini avèk noute lang kréol La Rényon épi abèss noute kiltire.

Bravo pou toute sak i sorte déor épi la rante dann kan La Rényon épi la rokonète la valèr noute lang-promyé manifèstassion lo jéni nout pèp-néna in bonpé mé si mi site in sèl, mi panss sé Lulu lo sèl m’a sité. Mi rapèl kan mwin la pran lo rolé pou ékri lo oté, li la dmande amwin si mi sava sign mon nom. Mwin la réponde ali non pars oté sa sé lo bien zoinal témoignages. Lo sèl ki mète noute kréol anlèr dopi toute lo tan la fini passé. Son signatir i doizète touzour Justin avèk mwin é pétète apré.


Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?

signaler contenu


Facebook Twitter Linkedin Google plus