Lakey lo sit > Chroniques > Oté
A ! si in zour La Rényon té i ariv a z’ète in gayar zardin !
mardi 23 avril 2019, sanm
Mon bann dalon, si zot i gingn lo tan é si sa i intérès azot, alé dsi you tube pou rogard bann vidéo é an parmi bann video rod in kékshoz konm : mi plant mon frui avèk mon léguime bio san l’angré shimik, san l’ézèrban, avèk in bon rannman, san ansèerv dolo an gaspiy. Moin lé sir sa va intérès azot pou z’ot ka pèrsonèl, sansa an rogardan pli loin, pou l’intéré l’ékonomi La Rényon, mèm l’intéré l’imanité.
Mi di azot sa pars mi sort lir é arlir inn-dé nouvèl dsi bann mikro propriyété in pé partou dann in bann péi é mi pans nou nana bon ransègnman pou pran avèk lé z’ot. Dann tout bann z’informasyon-la moin la pran inn-dé o azar pou fé pass lo mésaz mi vé fé passé dopi lontan :
- Dabor mi vé roparl azot in famiy z’amérikin i viv dann la kaliforni dann in vil i apèl Pasadéna, pa tro loin Los Angeles. Na poin tro lontan-kék z’ané par la - lo pti famiy la désid plant z’ot frui épi z’ot léguime késtyonn manz bio, késtyonn évite manz in manzé bouré avèk l’angré shimik épi bann tyèr z’insèk dann in zardin 370 mèt karé solman. Apré an avoir tatoné in bon koup de tan l’ané 2014 zot la fé in prodiksyon 2700 kg an frui épi an léguime é dopi zot la kontinyé riska 3 tonn par la.
- Mi vé anparl azot galman in pti famiy nana in pti gui-guine zardin : pa plis 150 mèt karé. Dann zardin-la zot la plant an longuèr, zot la plant an larzèr, épi an otèr épi an téras avèk In sèr épi in pti basin pou ramas de lo épi an sèrv tout sak in pti létan i pé doneé. Zordi z’ot zardin nana in prodiksyon 252 kilo dann in n’ané é zot I pans trap 350 kilo san tardé. In rokor pou in pti gui-guine zardin.
- Moin la fine anparl avèk zot lo ferm lo Bek Hallouin. La-ba, lo bann propriyétèr la diviz in l’éktar la tèr rant dis. La fé 1000 mète karé par famiy é shak famiy la travaye son karo d’tèr avèk konm rannman moiyin net in smic dsi douz moi. Dann la somenn lo ga té apré anparl dann télé in n’ot léspèryans : i port dsi 700 mète karé planté é lo rannman brit sé 42000éro par ané, donk in pé plis in smic net.
Initil dir zot la pa tiliz l’angré shimik, ni ansèrv l’ézèrban, i ansèrv arienk bann produi épi bann z’outiy lé otorizé pou lo bio. Avèk lo bann rannman, désèrtin l’apré domandé si lo mikro ésploitasyon la pa in bon solisyon pou l’agrikiltir… Pou mon par, moin osi moin lé apré kalkilé si in tik-tak konmsa lé pa bon pou nou isi La Rényon épi dann d’ot landroi nana bonpé domoun é na poin la tèr an gaspiy .
L’èrla, moin lé a dmandé si sré pa valab, domin La Rényon i ariv a z’ète in gayar jardin.