Akoz, akoz pa ? In l’ésplikasyon konm baz bann poinnvizé Parti Communist Rényoné

13 zanvié 2018, sanm Justin

Souvan dé foi ni poz anou in takon késtyon isi dan nout péi La Rényon. Ala inn ! Pou kosa, d’apré zot dopi 1979 tou lé dé zour, laba Sint-Roz ni zète dan la mèr i milyonn lite dolo prop san ansèrv sa pou demoun, san ansèrv sa kansréti pou l’irigasyon ?

Lo l’ésplikasyon sé nout kamarad Jean i sort done anou dann in l’artik dsi bann l’éstasyon pou transfer l’énèrzi (in STEP i apèl sa !) : in sort miz an atant l’énèrzi prop kant la domann lé fèb épi lo kapasité prodiksyon inportan. Koméla néna zis in sistèm pou diminyé la prodiksyon kant bann z’itilizatèr i dor par ébzanp rant minui épi sète èr gran matin.

Na poin i n’ot moiyin pou moiyéné ? Lé blijé diminyé la prodiksyon ? Si lété posib mète lo la dan in basin d’atant… Parti kominis, kant li té i prépar so plan dévlopman dann l’ané 1990 – dizon kan li té i aviz déza l’otonomi dann nln’énèrzi pou nout péi !-la poz késtyonin tète zèf l’EDF. La domann ali si lété pa posib fé in dézyèm basin an otèr épi kan kouran lé an tro fé mont dolo dopi an ba ziska an o konmsa l’èr néna in for konsomasyon ansèrv lo dan basin sipèryèr pou in pli for prodiksyon.

I paré tète dozèf la, la di nout bann kamarad sa sé i solisyon konm sète ban shadok i propoz dann télé vizyon. Shadok ? Sa in bann robo téi fé tourn bann mashine i ansèrv pa arien pou la po patate.

La po patate ? A oui, kont la dsi mé néna in l’ésplikasyon kant mèm. Si lété pa parti kominis l’avé poz késtyon la, kosa bann tète zèf l’EDF nora fé ansanm ? Si lété par ébzanp gouvèrnman l’avé domann ali sa, moin lé sir nora pa trète lo gouvèrnman konmsa. Nora pa trète ali d’shadok ! La plézantri dsi bann shadok nora rèss koinsé an travèr d’gozyé désèrtin.

Nout kamarad Jean i asplik anou koméla sa sé i n’afèr i fé i pé partou é dèrnyé tan dann in éstasyon koté agadir dann Marok. Lé vré Marok lé indépandan é li koné fé zoué konm i di la konkirans. An touléka, mi invite mon bann dalon pou alé Sint-roz pou avèy lo a gogo zété pou arien dan lo salé, pou oir lo travaye bann sabotèr l’ékonomi rényonèz.

Mi pans pa bann shadok noré té kapab invant in solisyon konmsa. In solisyon pou zète in milionn lite dolo prop tou lé dé zour, donk in bann milyar lite dolo dann trant uit z’ané dopi l’ané 1979.

PadportParti communiste réunionnais PCR

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus