Akoz pa lo sosial dann in bon kalité l’anvironemantal ?

21 zwiyé 2008, sanm Justin

Nana bonpé kalité bon lidé partou : pou sak i gingn lir, épi pou sak na lo tan lir, épi kouraz galman pou an aoir in lanvironnman prop, in l’èr prop, in lo prop ossi, in kalité d’vi konm k’i fo. Sa lé sir !

Oté ! Zot i rapèl in pé listoir La Rénion, listoir dann tan èl la komansé ?

I prétan dir dann tan-la, la débark inn-dé tète brilé dann nout péi, pou oubli azot, pou lèss azot la pou mor : sa téi éspas dans milié disétièm sièk. Sa té listoir, solon moin bann mutin Fort-Dauphin. In bon koup de tan apré, in bato la passé épi li la trouv lo bann boug an bone santé, bien korporé, kontan viv dann in landroi la vi lété konm dann in paradi déssi la tèr. Lo ropo avèk la bone nouritir la zamé tié pèrsone !

Bien sir, zordi, i pé pa artourn an arièr, mé lé possib an avoir in bon kalité d’vi, in bon kalité d’lo, in bon kalité d’l’èr, in nouritir i mète lo kor an form. Tout sa lé possib ! Mé pou kissa ? Pou de moun nana la moné pou ashté in bout paradi ? Non, linzistis i pé pa kontinié konm sa. Alon mazine in pé bann ti-kolon : bann moun nana pti-pti kontra travay, bann madam i grandi z’ot bann zanfan tousèl, bann pti travayèr. Lozman sosial, sa i fo ! Lozman sosial HQE, sa lé possib ! An plis avoir in toi déssi la tèt, la pa moiyin gingn in pé kouran, in pé d’lo ramassé, in l’èr k’i sirkil bien... sirtou kan sa i kout près pa arien bann bayèr sosial.

Vitman, lo sosial dann in bon kalité l’anvironemantal.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus