Comprendre Mao à l’ère post-coloniale
16 septembre, par50e anniversaire de la disparition du dirigeant communiste
7 janvier 2023, par

Mézami san kashé, m’a dir azot franshman mon léspri lé anklavé avèk dévlopman bande pèp : la n’ote, bien sir, mé sète lé zot galman. Souvan défoi mi di dann mon tète — plito dann mon kèr — kansa noute bande frèr épi noute bande sèr in pé toute péi va konète viv dann dévlopman avèk toute lo lakonpagnman épi toute band droi i pé an avoir l’èr aktyèl.
Mi rode pa dé shoz konpliké. Mi rode pa lo luks. Mi rode sinpleman oir demoune partou bénéfissyé in pé lé z’avantaz la vi : in toi dsu la tète, lo kourante, kouran éléktrik, troi ropa par zour, lo droi l’amizman, lo droi la kiltir, lo droi la syanss, lo soin kan la bézoin, lo droi pou travaye, épi toute sak i fé ké lo moune i pé apréssyé la vi, normalman, pa tro mé ziss assé.
Mézami mi rapèl kan bann shagossien lété apré diskite avèk band zanglé pou lo droi rotourn viv shé zot, dann zot péi. Donk mi rapèl dann tan-la é pa arienk in foi, noute bann zami la vnu oir anou La Rényon, pou oir dé shoz néna pou oir issi shé nou. Pars in n’afèr mwin lé sir sé ké bann shagossien na poin lintanssyon rotourn viv an pov dann zot péi. Zo i vé inn bone vi é sa lé normal é ni konpran azot.
Mi sava pa rakonte azot dann détaye kossa banna la vni oir issi, mé mi pé dir azot lété assé varyé : dopi lénèrzi solèr épi lénèrzi lo van, an passan par lagrikiltir biolozik, lo bande produi kiltirèl, la réparassion bande shèz de Gol, lo travaye dann plantassion koko-sa i in térèss azot vi lé laba néna troi mil sink san zéktar plantassion koko. Nou l’amenn azot in konféranss dsu la lang kréol. Zot téi vé vizite bande zégliz La Rényon é nou l’amenn azot… trètman zordir, sa ossi i intérèss azot é lé normal. Mi pé dir sa la pa pou fé lo tourist mé pou ramenn bande zidé lo zour zot va anbark pou zot péi. Lo dévlopman lé fézab : li lé fézab issi, li lé fézab shé zot laba.
Mi rapèl in zour zot la vnu pou inoguir in boulvard an lonèr zot péi, galman in pissine é dann mon kèr mwin la di sa sé la kopérassion ni anparl rante zot épi nou. Pa pou partaz la mizèr, mé pou zot viv dévlopé konm nou ni rèv zour-an-zour noute dévlopman… Alor mézami, mi panss lo zour i aprosh nou va pétète oir azot instalé laba dann zot péi é mi panss noute pli grande fyèté sé d’mazine nou la done kou d’min pou sa é pétète a oir zot légzanp lé possib zot ossi zot va donn anou kou d’min, par zot kouraz par zot ostinassion… Sa sé pou domin, apré d’min domin, pli tar ankor pétète : In bon légzanp lé zamé pèrdi.
Justin
50e anniversaire de la disparition du dirigeant communiste
In kozman pou la rout
Quelle valeur crée une tonne de cannes et comment cette valeur est-elle répartie ?
L’ONU veut restaurer la confiance dans un monde qui a changé
Record de vitesse entre Saint-Denis et la Grande Chaloupe
50e anniversaire de la disparition du dirigeant communiste Comprendre Mao à l’ère post-coloniale In kozman pou la rout « Avan désside (…)
Impact de la crise climatique mondiale dans notre pays
Projet de désindexation des pensions sur l’inflation
Forte houle : l’océan rappelle les limites du béton
2016-2026 : 10e anniversaire de la disparition de Paul Vergès.
Le monde a changé, et La Réunion ?
Le monde a changé, et La Réunion ?