Anvoy ali dan l’atlyé z’idé ! Li lé bon la-dan !

29 févrié 2012, sanm Justin

Oté lé ga ! Prézidan Sarko la, sa in bononm nana bonpé z’idé sa ! I parétré, li nana mèm in l’idé par zour. Mi koné pa si sé in bon l’idé, si sé in mové l’idé. Mé i pé dir lo mond tèl ké li lé, é La Rényon, konm ni koné aèl, i pé pa s’an pas an avoir z’idé. Pou kosa mi di sa ? Pars na inn-dé zour, mésyé Sarko la anons, li nana dann koin son sèrvo inn-dé bon z’idé pou La Rényon, vi k’sé isi li doi vni bat son proshin karé.

Solman, antansyon, i fo li nana bon z’idé, é sirtou z’idé nouvèl, pars si li fé kopyé-kolé dsi z’Éta zénéro l’Outre-mèr, lé riskab demoun i fé la romark. Zot i koné, Kréol-la, sa i èm gaskoné, kas lé kui, gaspiyé. Sé pou sa i fo pa donn ali le l’okazyon. In l’égzanp : si sé pou nonm madam Penchard ministr l’Outre-mèr, é bin sa lé fine fé, lé pa nésésèr arkomansé. Parèy pou bann bon z’idé li la fine di épi la pankor apliké. Lakèl ? In l’égzanp : koman donn Kréol diplomé travay olèrk fé vni in kargézon d’moun déor ? Koman fé rant dan la pratik lo dévlopman andojèn san koz la boush rouvèr. Mi arèt tèr-la pars i fo fé la dépouy lo bann z’idé, oir sak lé bon par li-mèm, oir sak i fo ranz-ranz in pé, épi kèl z’idé armèt ansanm. Oir galman sak lé pa bon pou klas vèrtikalman dan la poubèl. Moin, mi konsèy ali in bonpé z’étid, sak lo PCR la fé dopi promyé kongré l’ané mil-nèf san-sinkant-nèf, é mi pé asir ali, na poin aryink inn, é li pèrd ar pa son tan. Kroi amoin !

Toudinkou, i vien amoin in bon l’idé ! Lakèl, d’apré zot ? Mon l’idé lé sinp : kan in moun lé bon dann in matyèr, i vo myé tiliz ali dann matyèr-la. Konm zot i konpran, Sarko lé bon dan la fabrikasyon bann z’idé. Ala pou kosa i fo tiliz ali pou sa é pa fé pèrd ali son tan konm prézidan. Moin lé sir, na d’ot lé kapab fé sa. Donk kan lo votaz v’arivé, shak biltin i port ar pa son nom, sar bon pou anvoy ali dan l’atlyé pou fé bann z’idé. Sa in post pou li, li lé bon la-dan !

NB : Shakinn son métyé é bann bèf sar bien gardé.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus