Kanaki-nouvèl kalédoni : Bann miliss loiyaliss ? Sa i rapèl amwin kékshoz !

29 mé 2024, sanm Justin

Mézami, pou sak la pa konète, mi pé rapèl azot koman bann zélékssion téi éspass laba Sintandré. Mi rapèl bien granmatin, l’avé CRS, l’avé zandarm épi l’avé galman bann miliss privé : nou téi apèl sa nèrvis mé zot lété konm bann siplétif bann CRS épi bann zandarm.

Banna té la pou fé lo vide donk pou mète déor bann zasséssèr épi bann délégué parti kominiss é si lo kandida téi pass par-la, li lété bon pou in lékspilssyon, épi pou in rinssé kou d’matrak. Tazantan, konm sa l’ariv noute kamarade Paul Vergès, téi amenn ali an déor d’la komine.

Pou sak i rapèl pa tro bien, dann tan-la l’avé la radio ofissyèl épi l’avé zoinal de lisle. Banna té i doi prézante lo bann zévènman, lo bann rézilta a zot drol de fasson… avèk défoi konm rézilta pliss voi ké lavé d’moune inskri dsi la list..

Pou kossa mi di azot sa ? Pars i fo antann linformassion ofissyèl dsi bann baraz dann Kanaki-nouvèl calédonie. I parl arienk bann baraz indépandantist é zamé bann baraz bann miliss loiyalist dizon bann nèrvi konm l’avé issi dann tan… Domaz pars laba dann Nouméa si néna bann baraz indépandantist, néna galman bann baraz lo bann miliss. Mé sa, ofisyèlman, i anparl pa. Konm téi anparl pa issi bann nèrvi.

Zot i koné laba néna bann shassèr é bann shassèr lé armé — bien antandi — é pou moinss troi san mil pèrsone néna san mil lézarm é néna lézarm dann lo dé kan mé ofisyèlman i anparl pa, konm issi téi anparl pa la frode, la vyolanss épi bann nèrvis épi bann forss répréssion.

Konm koi lo kolonyalism opliss li shanj opliss li lé parèye mé koméla lopinyon internassyonal i tonb pi dann zot pano é La Franss koméla sé pi La Franss lontan é lizolman lé pa loin pou li, li vé, li vé pa pou bann zinstanss internassyonal Kanaki-nouvèl kalédonie lé dsi la list bann péi é bann pèp pou dékolonizé é la zèstyon katastrofik méssyé Macron la pa fé avanss in solission.

A bon antandèr salu !

Justin

PadportKanaky Nouvelle-Calédonie

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus