Avèk la Frans épi la répiblik Komor, dézord dann park kanar-morso niméro 2

25 mé 2018, sanm Justin

Si i rogard bien lé shoz suivan lo poinn vizé lo droi intèrnasyonal si néna dann loséan indien in péi sé in foutèr d’dézord sé bien La Frans. Romark èl lé pa tousèl é l’Anglétèr avèk l’Amérik sé galman bann foutèr d’mèrd é l’èrla mi pans bann zil Chagos, nout bann léktèr la fine antann anparl sa souvan dé foi. Mé si ni anparl bannzil Komor i fo bien anparl La Frans é a bien kalkilé sète afèr la lé loin d’ète fini.

Pou kosa mi di sa ? Pars zot i koné dann kanal Mozambik lé riskab an avoir in ta avèk in paké rézèrv pétrol épi rézèsv lo gaz. Pou l’instan néna sirtou lo pétrol off shore o larz lo Mozambik, mé lé pa fini d’apré sak mi antann dir dann bann zoinal l’oséan indien. Moin la lir kékpar lo bann rézèrv lo gaz noré dann lo l’éspas maritime bannzil komor sré pli inportan ké sète lo Quatar. In bon nouvèl mé galman in mové nouvèl : bon pars ni koné bien lo gaz avèk pétrol sa i donn lo moiyin, si lo péi i koné moiyéné sort dann la mizèr é asir son dévlopman épi sa i done in pti péi konmsa in poinn fors dann l’oséan indien. Mové par raport lo réshofman klimatik suivan mon poinn vizé.

L’èr ki lé, gouvèrnman komor la diviz son l’éspas maritime an karo pou donn désèrtènn konpagni lo droi fé bann roshèrch é sak la trouvé ziska zordi sré d’apré sak i paré pa néglijab ditou… Solman oila, néna Mayotte é si néna lo gaz avèk pétrol zalantour lo troi zil anjouan, Grand Komor épi Mohéli, pou kosa noré poin dann Mayotte é a kisa sa i apartien ? La Frans va di lé a li, Komor va di lé ali alor koman i règ in problèm konmsa ? Dézord dann park kanar dakor mé apré ? Aprésa, si i trouv in kargézon pétrol dann Mayotte, kisa sa i apartien ? D’in koté lo droi, l’ot koté la fors, konm zordi pou l’éstatu Mayotte.. Mé figir azot é sa mi sort lir la répiblik Komor la koup son l’éspas marine an karo é dann in karo néna Mayotte é li propoz bann konpagni pétrol ashète lo droi pou l’ésplorasyon.

Mi koné pa si zot i oi sa bien. An touléka sar in nouvo shapite dann lob ra d’fèr in pti péi dann son droi é lo l’asyène puisans kolonyal.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus