Avèk lo néo-kolonyalis, mèm lo ko-dévlopman lé mal parti !

2 zwin 2016, sanm Justin

Konm moin la lir dann pti liv lo PCR i la fé parète pou lo soisann-dizan la loi 19 mars 1946, nout péi la Rényon la angaj dann in fo-trin pou nout dévlopman par la fote bann gouvèrnman-gosh konm droite - la mète an plas firamézir. Pou l’insee sé in départman atipik. Si ni késtyonn lo mo « atipik » ni apèrsoi nana dé shoz ké lo sistèm i pé fèr pou nou, mé na dé shoz li pé pa fèr pars lé dann sa natir. Sé son kèr d’vi !

L’èr-la domann ali fé batiman, li gingn ! La rout, li gingn ! fé l’opital épi mète an plas in sistèm santé, li gingn ! Done delo, l’éstrésité, mète tout marmaye l’ékol, li gingn ! Si i fo donn demoun l’arzan pou viv o zour lo zour, li gingn ! Asir in sékirité rolativ, sa li gingn ! M’arète la pars sar tro ong pou dir…

Mé solman, domann pa li lo dévlopman nout l’agrikiltir, li ariv pa ! Nout pèsh li ariv pa ! nout l’indisti, sa li ariv pa non pli ! An plis in grav ménas i pèz dsi bann z’afèr-la. Travay pou toulmoun li ariv pa ! Lo nonm shomèr i goumant firamézir ! In vré dévlopman nout tourism, li ariv ar pa, sa lé sir ! Domann pa li in bon l’ansègnman pou tout la zénès, li pariv pa ! Domann pa li l’égalité, li ariv pa pars l’inzistis sé son kèr d’vi. Mi arète tèr-la, pars sar tro long pou dir !

Mayotte, son tour, lé angajé konm nou dann mèm shomin malizé i sava amenn ali dann malkoté san tardé. In pé i di i fo, si i gingn, èd La Répiblik Lé komor dann son dévlopman-. Mésyé Sarkozy i sort di sa ! Mésyyé Bertile osi i di sa ! Mèm madam Dindar i domann k’i suiv shomin-la… Bon pou sa mèm ! nou ni réklam lo ko-dévlopman, mé si lo sistèm i shanj pa nout vré dévlopman, sète Mayotte, épi sète La Répiblik komor lé mal parti [1] ! Fransh vérité !

PadportIle de Mayotte

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus