Bann’ libres de couleur’ : ’L’apartheid’ avan son tan ?

6 zwin 2007

Dann l’Afrik di Sid, na in pé d’tan, bann blan lavé invant l’apartheid, lo dévlopman séparé. Sa lété in lipokrizi pou zistifié bann zinzistis kont bann noir, bann métis épi tout bann moun té pa blan. Rèzman, sa lé fini, zordi gras bann moun konm Nelson Mandela épi d’ot ankor.

Éstèr, nou artourn in pé an aryèr dann tan avan 1848. Tan-la lavé bann moun "lib" épi bann zésklav. Parmi bann lib, lavé sak téi éné lib épi sak téi éné zésklav, sansa té i ariv dann péi konm zésklav. Momandoné zot lété afranshi par zot mètr : sa lété marké dann kod noir.
Zot lavé lo droi an aoir in bien : la tèr, zanimo, zoutiy, fé inn dé métyé bann zésklav lavé poin l’droi fé.

Zot lavé dé tablatir : inn zot lavé poin l’droi alé fé travay pou d’ot moun, pou gingn zot soso, sansa konm di lo kont "la polis nora tonm gard sanpèt". Zot lété riskab "déchoir". L’ot tablatir, sé moin ki koz konmsa, zot lavé lo droi an aoir zésklav. Na dé foi, zot prop famy té i tonm zot zésklav. Solman zot lavé poin l’droi fé la politik. Dann téat Sinni, lavé in plas éspésyal pou zot. Té falé pa zot téi mélanz ansanm bann lib dépi la nésans. Donkalor, in l’apartheid avan son tan ?

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus