Bin bann marmaye lékol la dan ? Moin lé a d’mandé si zot i kont pa pou dé prine !

25 novanm 2017, sanm Justin

Zot i koné konm moin, koméla nana in gran sobatkoz dsi la somenn l‘ékol. La plipar bann mèr i domann in somenn kat zour pars kisoi lo samdi, kisoi lo mèrkrodi so dé troi z’èr d’tan la pèrd la bann la, sa i di pa zot arien. In zourné dakor ! Pétète in domi ! Mé inn dé z‘èr fané, fransh vérité, sa i di pa zot arien. Boudikont, zot i oi pa lo nésésité.

Nésésité pou kosa, nésésité pou kisa ?

Sé l’èr lo problèm i vien konpliké. Pars lékol, tout demoun i koné, sa sé in n’afèr i adrèss an promyé lo bann zélèv. Sé pou bann zélèv la fé l’ékol : pou zot aprann lé shoz konm k’i fo, pou zot an avoir in formasyon, é pou zot alé lo pli loin posib dann la konésans. An déor d’sa, mi oi pa kosa lékol i ansèrv donk si nana in nésésité sé pou bann marmaye.

Mé oila, kan ou i ékout in pé lo sobatkozé, lo bann palab, ou nana konm l’inprésyon tout in bann demoun i ral zot koté : bann amontrèr, an touléka désèrtin, i s’anplègn vilin manyèr désèrtin paran épi désèrtin zélèv. Arzout avèk sa z’ot yérarshi i donn pa zot lo koud’min k’i fo. Bann pèrsonèl kominal i trouv lo mèr i donn pa zot lo soutien zot la bézoin. Lo bann mèr, zot koté, i di zot la poin lo bann moiyin k’i fo pou ariv trap in bon réizlta. Bann paran zot koté i pans zot lé pa rosi dann la koléktivité pou l’édikasyon la manyèr zot i èmré.

Boudikont, lo tan i pass, é ou lé forsé rokonète l’édikasyon nasyonal na poin lo rézilta demoun i souètré kan zot i anparl l’ékol la réisite. Si l’édikasyon nasyonal La Frans lé mal klasé an parmi sète bann péi dévlopé, l’ékol La Rényon, son koté, lé pa loin d’ète an ké d’tablo. Lé vré in minorité i réisi bien l’ékol, mé l’édikasyon, si èl lé nasyonal, èl i adrèss tout demoun é pa solman in minorité.

Mé koman sort dann in difikité konmsa ? In pé i di konmsa an donan bann z’anfan in plas de shoi dann l’édikasyon. Sirman lé vré, mé koman i fé sa ? Sirtou kan ou i pans bann marmaye lékol zot mèm, dann in gro mashine konmsa, sanm pou moin, zot i kont zordi ankor pou dé prine.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus