Déga siklone ? Kroi pa sa lé rienk pou lé zot !

19 désanm 2024, sanm Justin

Mézami mayotte i sorte gingn in salkré kou d’trafalgar, in for siklone-ankor pli for, i paré, ké sète l’ané 1934. Astèr ni romarke dë shoz : in pé i komanss dir sa na poin arien poiu oir avèk lo réshofman klimatik. Konmsi la résponsabilité demoune dsu lo réshofman klimatik lété konm késhoz i anparl mèm pi.

Poitan i di é i rodi dopi dé zané, avèk lo réshofman loséan nora plkizanpliss bann for siklone é avèk lo bann déga k’i sava avèk. Arzoute avèk sa pou déssèrtin épi zot fake new lo réshofman klimatik i égziss pa-sansa sé in sikssèssion péryoe froi avèk pèryode sho san résponsabilité demoune é sirtou demoune bann péi indistrializé.

In n’ote son i konsist a dir lo siklone sé in fénomène natirèl danzéré par li mèm é i fo pa rode midi a katorzèr. Dakor siklone la kassé ! mékossa li kass pli fassilman, Bann mézon solide sansa bann bidonvoil mèm paf é konm lé n’ote avan sinploman an anpilan bann tol lé z’inn dsi lé zot.

Aprésa, mi rapèl touzour sak in dalon téi di amwin. Li téi di amwin, an parmi bann bran kade i sorte an Franss la pal o pli zényal k’i vien dann loutremèr é sa lé bien vré… poitan Mayotte laba néna in ladministrassion avèk demoune i sorte an Franss é oila ké banna i ariv pa prézante inkalkil lo bann déga é pli pir oila ké zot i anonss plizyèr santène mor, mèm plizyèr milyé san dir anou po kossa i fé.

Mé la pa toussa la é siklone i intérèss pa solman Mayotte, lo Mozambik, épi bannzil La Répiblik Maurice. I fo pa ni obliye sa i pé konssèrn anou galman é kom i di bann fénomène-la lé riskab d’ète pli for é pli danzéré ké sète nu la koni dopi kétan.

A bon antandèr salu !

Justin

PadportIle de MayotteCyclones et ouragansCyclone Chido

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année