Dévlopman dirab : la vérité pou yèr, la vérité pou zordi, la vérité pou domin !

19 mars 2012, sanm Justin

I prétan dir kan ou lé amontrèr lékol, l’inspéktèr i di aou konmsa, si ou i vé demoun i konpran bien épi i ansouvien bien sak ou i di, i fo ou i répète in bonpé foi. Solman demoun i èm pa kan i répète tro in n’afèr. Pou zot sé rabashé. Ala pou kosa i fo gingn di é ar-di lo mèm z’afèr, dis foi, san foi si i fo, mé trouv in bonpé fason di la mèm shoz. I paré sa i apèl la pédagozi. Dann kèl domène ? Dann tout konpartiman son bann z’idé, sanm pou li sa i doi transform la sosyété rényonèz.
In légzanp ? Dsi la késtyonn dévlop lo péi.
Biensir, kan mi parl péi, sé La Rényon k’i intérès amoin an promyé, mèm si sak i éspas dann la Frans konm dan lo mond antyé i doi intérès tout demoun. Donk, kan ni parl dévlopman, ni parl nout lékonomi, nout sosyété, nout kultur, nout lanvironeman galman. Tout i marsh ansanm é shak z’afèr na son l’éfé dsi l’ot. Mi sava pa pran in bonpé légzanp, pars kalkil azot bien zot va oir sa lé vré pou tout séktèr nout dévlopman, sa sé in loi pou in bon politik nout dévlopman dirab.
Alon parl in pé l’agrikiltir. I fo ni dévlop nout l’agrikiltir pou produir plis é pou trap nout sifizans alimantèr, dévlop lésportasyon, épi done la matyèr promyèr nout lindistri. Sa sé lékonomi ! Mé dévlop nout l’agrikiltir, sé rogoumant lo nonm travayèr dann séktèr lagrikiltir, l’indistri, lo transpor. Sa lé sosyal ! Donn la formasyon k’i fo bann travayèr, konm bann marmay lékol, bann fitir travayèr, dévlop la roshèrch. Sa lé kiltirèl ! Dévlop nout l’agrikiltir, sé amènaz nout lanvironeman lo myé k’i pé, pou pa détrui la natir é konm k’i diré prézèrv lo bio-divèrsité.
Donk sanm pou moin, pran lo késtyon par ninport ékèl bout, si ni mète anou dann poinn vizé dévlopman dirab, nana in l’éfé dsi tout séktèr. La pa zordi mi di sa, la pa zordi PCR i di sa — rapèl azot plan sirvi 1975, épi d’ot plan li la fé ! Téi di sa mèm. La vérité pou yèr, la vérité pou zordi, la vérité pou domin.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus