Dolo la fontène madam Toutou, vréman sa té kalou !

24 mars 2023, sanm Justin

Mézami, sé tan-issi i parl bonpé la késtyon d’lo é la pa touzour pou done anou bande bon nouvèl-éspéron l’imanité sar pli rézonab dann l’avnir pou pèrmète demoune profite a-fon se kékshoz éstraordinèr k’i apèl delo.

Kan mi ékri sa, toudinkou, mi rapèl delo Boi d’Nèf Sin-dni dann in fontène téi apèl « fontène Madam toutou », pars madam-la téi abite an fass la fontène dolo pa tro loin lékol Boi d’Nèf, landroi noufamiye téi abite étan pti.

Figuir azot, dann tan-la trépé d’moune l’avé in priz dolo dann zot kour é arienk bande priviléjyé l’avé in n’afèr konmsa, san robiné, é sa téi koul zour é nuite san z’arété... La plipar d’moune téi sava rode delo la fontène é sa lété in gran korvé pou d’moune dann nout vilaz.

Konm nou téi abite dan la kour l’ékol l’avé in bassin an fèr-in gran marmite paré-t-il téi ansèrv pou fé kui manzé pou zanimo dann tan d’avan — téi prétan mé mi koné pa si té vré — é delo téi koul san z’arété zour konm nuite. Donk la plipar d’tan lété noute priz dolo téi fourni anou lo préssyé likide.

Tazantan, lo dimansh onzèr, nou téi sava rode in l’arozoir d’lo la fontène madam Toutou : sa té bon, sa té fré, mi ansouvien ankor son gou majik — in gou mwin la pa zamé rotrouv sa pli tar. Shak foi mi boir in vèr d’lo, mi atande rotrouv dann mon boush lo gou d’lo-la, mé fini sé fini, mi panss pa m’a konète ali in zour.

Nou té pa toussèl pou alé rode in larozoir d’lo é nou té pa toussèl kan nou téi arète pou boir in kou d’lo, rafréshi noute vizaz mèm si nou l’avé pa soif si nou l’avé pa tro bézoin pou rafréshi.

Aprésa lo tan la passé. Nou la sorte Boi d’Nèf pou alé Sinte klotide. Delo la pran labitide alé ziska la kaz demoune konm zordi, in pé partou La Rényon mé kan mi boir in vèr d’lo, mi panss touzour la fontène madam Toutou, in lo, mi assir azot mézami, in lo vréman té kalou.

Justin

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus