Etidyé pa, rode pa, roshèrch pa ? Sinploman pars li va pa avèk lo pakt kolonyal !

18 séptanm 2018, sanm Justin

Pa promyé foi mi di konm de koi, in shamann ala di in zour : « La poin mové zèb, néna arienk demoun i koné pa ! ». Fransh vérité oplis i sava, oplis ni rann anou kont bann plant nout péi néna z’ot itilité. Bien antandi souvan dé foi, nou mèm ni koné pa.

Parl fète, pou kosa ni koné pa ? Pars nout paran, momandoné, la pans la modèrnité té pli proférab bann zafèr lontan. Pou kosa pran in tizane ti badamyé pou tir lo vèr, si lo vré médikaman pou tir lo vèr lé asiz laba dann la farmasi é l’apré atann aou. Pou kosa ou i sava pran l’ayapana konm in ède dann la dizéstyon silo vré médikama, oksidantal é tou, an kashé, an siro mèm an pikir l’apré aspèr aou. Fèye piman shofé dsi boubou alé oir néna tout sak i fo lé bien modèrn…

In zour in médsin-li téi apèl ali « toubib » - la di amoin bann plant La Rényon, konm bann plant tout l’androi lé fé pou soign bann ti maladi vényèl, pa pou soign bann maladi mortèl. An pliské sa li té i di amoin galman : kosa k’i ansèrv alé fé dis zané zétid si in moun ignoran i pé fé kroir lo moun li pé soign bann maladi, li koné ni d’Ev ni d’Adam, épi si li ékri papa avèk kat p sé pars li la pankor trouv la plas pou mète mo sinkyèm. Moin lo toubib, mi parl de shoz ke mi koné é mon syans mi tir ali dann liv.

Tousa lé bien di, mé ofiréamézir k’i sava lo mond i dékouv la médsine shinoiz lété pa in tizane lo sikré, la médsine indyène lété pa non pli rézèrvé pou soign de moun lé pa malad, bann saz l‘ afrik, l’amérik zapon téi koné soign dopi lontan bann maladi grav. I trouv mèm dopi dizyèm syèkl bann z’irakien i koné fé lopérasyon lo zyé.

Pou kosa mi di azot sa ? Pars kan i sava dsi l’internet i pé lir dé shoz inportan, é la pa solman bon pou zète dann poubèl. ; Pou ma par, mi di pa sé lé z’ignoran i koné plis choz ké bann z’om de syans .-konm in pé i di. Mé mi trouv lé bon i sava fé l’étid bann tizane lontan, bann plant lontan, ban frui épi konfront ali avèk l’éspèryans pou oir si lé bon si lé pa bon, si ansèrv kékshoz, si i ansèrv pa arien.

Ou i étidyé pa ? Ou i port pa antansyon ? Ou i s’anfoutsa ? Pou kosa : pars lé pa bon pou lo pakt kolonyal. Sinpleman pou sa.

PadportResponsabilité

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus