Fé pa ninport de koué, siouplé !

2 mars 2009, sanm Justin

Mi souvyin in zistoir. Mi rapèl pi si moin la lir, sansa si moin la tandi rakonté. Zistoir-la i port déssi la kréasyon bann zanimo.

A s’ki paré, kan Bondyé la fé bann zanimo, li la fé pou lo myé ! Byinsir, Bondyé i fé touzour lé shoz pou lo myé, mé sak lé vré osi, sé k’bann zanimo la trouv a rodir : inn té i èm pa si, l’ot té i yèm pa la ! Inpé lété mal-soufran, d’ot té mal-o-ki. Anfin, zot té i yèm pa fason la fé azot.

La komans ralé, la komans pousé, la fini par batay. Kou d’pyé li, kou d’dan li, kou d’korn li…, la fini par démont in pé an pyès !
Landomin, Bondyé i pas par-la, épi li oi in bann pyès zanimo i trènn in pé partou : in koud’ mazigator, épi li la tansform lo bann morso an zanimo antyé, pli vilin inn-ké l’ot, pli mal tourné inn ké l’ot. Anparmi l’avé lo shamo : sé dir a zot… !

Mi sort antann lo shèf gouvèrnman l’apré di pou goumant larzan travay, olèrk domann bann patron pou péyé, va pran sa déssi zinpo bann komine, départman, rézion…, déssi bidzé bann kolétivité, déssi lo RSA...
In sakré mik-mak, in lizine a gaz, in zafèr na poin la rime, na poin la rézon !

É ! Antansyion ! La pa apré fé konm Bondyé, kan li la fé bann zanimo kontrofé la ?. La pa bon sa pou nou, i kol pa sa ! Arète fé ninport de koué !

Justin



Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus