In bon lidé pou vréman !

23 févrié 2009, sanm Justin

Nout tout i koné l’istoir lo pti zésklav Edmond Albius, la trouv in bon tik-tak pou fégonn flèr vaniy. Ni koné osi, sé issi La Rényon la trouv in téknik pou prépar konm k’i fo bann gous vaniy : dann lo bouyante ; lé dë pèrsone la invant sa par-la lané 1880 lété Ernest Loupy épi David de Floris. Ni koné galman, la vaniy Bourbon, sa nana in bon gou, in bon répitasyon, sa sé, konm k’i di, in labèl pou nout prodiksyon.

Azout èk sa, travay nout Réjyon la fé pou dévlop bann zénèrji prop, sirtou pou lénèrzi solèr : i pas pa d’moi san k’in santral solèr, pti ou byin gran, i pous dann syèl La Rényon. Dépi in bout tan, ni antan k’i parl plizanplis bann fèrm "agri-solèr" pou maryé l’agrikiltir avèk léstrésité.
Nou la fine oir koman k’i fé pous bann léguime, bann frui déssou in sèr : dépi i bon koup de tan ni oi sa dann la foir agrikol Bra-Panon.

Alor na in famiy Sin-Lui, bann Saint-Lambert, la déside konbine tousala ansanm pou fé in fèrm agri-solèr, pou fé pous la vaniy déssou bann sèr, dann in bon konpost. An pls ké sa, banna va prépar zot-mem z’ot vaniy bio, épi bann sou-produi.
Sa in bon komansman pou fé nout révolisyon agrikol san gaspiy nout lanvironeman épi done kouraz plantèr ! In fèrm agri-solèr la vaniy : ala in bon lidé pou vréman !

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus