In drol dovize kant mèm sète la Répiblik ! In triptik inpossib antouléka l’èr ki lé

10 séptanm 2021, sanm Justin

Mézami, mon bande dalon, yèr matin avèk dé troi kamarade, nou té apré parl la dovize la Répiblik, sète i oi dsi batiman la méri é i tienbo dann troi mo : libèrté, égalité épi fratèrnité. Rozman nou la pa diskite lontan la dsi pars mi san inn-dé lo san téi komans bouyi.

Zot va dir amwin dann in monde konm sète ni koné, la doviz èl-mèm sé lo rassanbléman bande zinpossibilité. La libèrté i arète oussa sète lé zot i komans. Sa lé bien vré, mé si ni rogarde bien dann bande sossyété umène néna in pé lé pli lib ké lé zote. Lo for, lo rish, lo mové, final de konte zot lé pli lib ké lé zote, lo fèb, lo pov, lo zantiy… Kan nou rényoné ni panss 20 déssanb 1848 épi labolission lésklavaz. Zour pou landmin bande zésklav té lib, mé ni pé pa di zot lété lib pou vréman.

L’èr-la pou mète in pé lékilib la-dan, la kol lo mo « égalité » avèk lo mo « libèrté » mé la mète toutsuite in limite an dizan l’égalité dovan la loi. Dann tan sa lété pou pèrmète siprime la divizyon la sossiété dann troi zord, lo klèrjé, la noblèss épi lo tiers éta. Mé san tardé la ranplass sa par l’inégalié rante bande klass sosyal épi sa la fé la lite dé klass k’i kontinyé ziska zordi é lé pa paré pou arété.

Konm lo dé mo téi fé pa in bon lékilib, la kol ansanb avèk lo mo fratèrnité. L’èr-la nou la vi dovan noute zyé in mashin arivé. In sosyété demoune libe mé pa si tèlman, égal mé in pé lé moinss égal ké lé zot, fratèrnèl mé pa si tèlman ké sa. Mi rapèl kan mwin lété marmaye nou téi di : libèrté pwin, égalité pwin, fratèrnité pwin-zéro kalbass la fimé gran-boi é nou téi koné pa mé nou té apré mète an danzé lo troi fondamanto la sossyété répiblikène.

Koméla déssèrtin i di sé la « fratèrnité » lo mo lo pli inportan, é d’ote i di sé l’égalité tanka la libèrté pou in pé sa in mo in pé galvodé l’èr ki lé. Mé i pouré pétète rofé lo monde : dann lintèrnassyonal i di pa lo monde va shanj de baz. Oila in tèks i mérité étidyé nout toute ansanb, pars pétète ni pouré oir pli klère an nou-mèm pli klère dann l’avnir l’umanité.

NB in ptite panssé pou noute kamarade Lulu téi ékri in paz filozofik dann Témoignages par somenn. Pèrsone la pa pran la rolèv, pé s’fèr pars lété tro diffisil. I anpèsh pa mwin panss ali.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus