Le sens des responsabilités
10 juin, parNote de la Rédaction au sujet d’une tribune intitulée « Nommer le privilège zorey pour construire l’égalité à La Réunion »
12 zanvié 2024, sanm

Opliss i sava, opliss in bann i rakrosh azot avèk bann propozission noute parti la fé dopi in bon koupe de tan : avèk noute lang kréol épi noute lidantité rényonèz, avèk lotonomi alimantèr — in pé i apèl sa souvrènté alimantèr — avèk lotonomi énèrzétik — avèk noute volonté l’inovassion — antouléka avèk noute vinn-sink propozission.
Sak i lir noute zoinal Témoignages i koné sa dopi lontan.
Mé oila dann zot ropriz néna in n’afèr zot i obliye a mwinss ké zot la pèr sa i korsh zot boush, amwinss ké zot la pèr bann réakssyonèr épi l’éta li mèm i mète in kou d’aré. Biensir mi vé anparl in n’afèr sèryé ni pé apèl sa konm ni vé, mé sé lo pouvoir pou lo pèp rényoné gouvèrn ali par li mèm dann bann séktèr inportan… apèl sa lotonomi politik, apèl sa la rovandikassion d’in pèp majeur, apèl sa noute majorité, apèl sa ankor noute souvérènté… di d’ote nom si zot i vé mé antouléka sé lo droi pou bann rényoné okipe zot prop zafèr san prann lé z’orde an déor.
Poitan, fransh vérité, toute noute bann rovandilkassion lé inportan, mé lo droi désside par nou mèm dann sak i intérèss anou mèm, fransh vérité sé lo pli inportan é san li toute lé zote rovandikassion sar in manyèr koz solman la boush rouvèr, san trape noute bann rovandikassion lé kapital pou noute l’intéré. Lulu Biuedinger téi di souvan : kissa i komann noute péi é pèrssone i pé pa di anou sa la pa in késtyon fondamantal !
Mézami, shak kriz internassyonal kissoi dann loséan indien, kissoi d’ote koté i mète anou dann difikilté pou noute otosibzistanss, par l’fète ké ni pé pa pran bann déssizyon k’i fo, lo moman k’i fo é bann moune déor la pran toute kalité déssizyon lé pa dann noute lintéré, mé dann lintéré lo sistèm néokolonyal épi son bann profitèr.
In légzanpe : lotonomi dann l’énèrzi. Madame la Prézidante l’assanblé nassyonal lé kontan pars ni marsh dann la dirékssion d’in lénèrzi prop… Nou ossi nou lé kontan, mé ni apèrssoi sa sé in manyèr goumante noute dépandanss par rapor bann moune déor é kan v’ariv in kou d’trafalgar sé nou k’sar frite konm la mori frite.
A bon antandèr, salu !
Justin
Note de la Rédaction au sujet d’une tribune intitulée « Nommer le privilège zorey pour construire l’égalité à La Réunion »
APE entre l’UE et tous les pays voisins incluant les services
Mézam étan marmaye mi rapèl l’avé plin liv la kaz é an parmi l’avé inn dsi bann zoizo, gayar vèye pa koman é dann liv-la ilistré in zoli fasson (…)
In kozman pou la rout
Face à l’onde de choc qui traverse le système judiciaire français et secoue la conscience nationale dans ce pays, l’heure n’est plus aux postures (…)
180 litres d’eau potable par jour par personne : droit dans le mur
Au lieu de reproduire la France, les Réunionnais devraient s’inspirer de Madagascar
Retour sur le séminaire organisé par la Section PCR de Saint-Denis
Conséquence de la crise et de la pénurie de logements sociaux
Condoléances du Parti Communiste Réunionnais
Face aux difficultés de trésorerie à cause des retards de paiement
À la veille de la manifestation organisée par des élus devant la préfecture