In kash mizèr dsi nout pasé épi dsi nout prézan pou arash lo pli vitman k’i pé :
In réfléksyon dsi kozman Elie hoareau dann salon lotèl de vil.
2 septembre 2019
Vantredi soir konm in bonpé d’moun moin la parti ékout nout kamarad Elie dann gran salon la méri Sin-Dni.
Li té apré koz dsi lo soisantyèm anivèrsèr nout parti :Témoignages la fine an parlé é si zot i vé, zot i pe alé dsi Temoignages.re pou an avoir plis zinformasyon.Zot i konpran, dann mon kat ti mo, mi sava pa anparl lo gran diskour nout kamarad la fé dsi listoir nout parti é listoir La Rényon.Dé pti mo kant mèm pou rokonète lo lansman nout parti l’ané 1959 la vréman mark la nésans in konsyans rényonèz.
Zordi mi vé solman parl in kékshoz nouvo nout dirijan la di dsi listoir nout péi é dsi listoir nout pèp. Li la i di nout listoir lé kourt :375 z’ané par-la .Mé d’apré sak li la di néna plis troisan zan la spass dsou in réjime krime kont l’imanité : lésklavaz la komans avèk komansman nout listoir é la domi ashèv l’ané 1848 , la trète demoun téi sort in pé partou sof dan l’érop rokoni konm lésklavaz konm krime kont l’imanité par lo loi Taubira.Li la site ankor l’angajis mé d’apré bann zankète bann zanglé la fé, bann zangajé pandan lontan lété maltrété konm téi maltrète bann zésklav. ..épi la koloni ni doi konsidèr sa konm krime kont l’imanité – lo prézidan fransé la di sa kan li la parti an vizite dann La Tinizi .
Ziska zordi la plipar d’tan nou téi di lésklavaz épi la trète sé dé krime kont l’imanité mé lé vré si ni di sa ni zap d’ote krime lo kolonizatèr la fé isi mèm épi dann bonpé péi : Kansa lo krime kolonyal l’arété Madagascar ?Néna pou diskité la dsi.Lo krime kont bann komor :La fine arété la pankor ? La politik tyé ti Baba, zanfan La Creuse épi d’ot é d’ot ankor, la frode dann zéléksyon ?D’apré zot sa i fé pa parti bann krime kont l’imanité sansa non,Lé a oir !
Mésyé, médam, la sosyété, i fo ni rogard in pé myé listoir nout péi é listoir nout pèp, in pé plis a la loup solon moin pars nou la done in shèk an blan lokipasyon fransèz :kansréti kan ni di :1848 nou la gingn la libèrté.Kan ni di ankor :1946 nou la gingn légalité .An pliskésa lé vré zordi ankor nout pèp la pankor gingn son majorité.. Ni pé di bann zanfan La Creuse la komans rouv nout zyé dsi bann krime kashé.Lo liv Françoise Vergès-lo vant bann fam-i amontr ankor nout pasé dso u in zour la pa bon a voir.. Na d’ot ankor non ? Lé irzan bann zintéléktyèl nout péi i tir in pé lo kash mizèr i abiy in pé , solman in pé, nout pasé épi nou prézan.