In rotour dsi lo pou kossa Madégaskar lé konmsa zordi : Nou néna dé shoze a roprosh anou, mi panss

23 févrié 2022, sanm Justin

Yèr nou la anparl Madégaskar é nou la di péi-la lé si tèlman gran épi si tèlman rish dann son bande rossours ké lé prèsk paradoksal ké li lé sou-dévlopé konmsa. Astère ni pé dir galman si lo péi la pa dévlope ali pou vréman La Rényon néna kékshoze pou roprosh ali ladan.

Pou kossa mi di sa ?

Pars la plipar d’tan kan i di Madégaskar sé in péi pov avèk 2 € par persone é par zour kaziman in mizèr noir sa i éslike par Listoir é nou néna zarguiman pou sa : dabor la kolonizassion par La Franss la lèss in péi san dévlopman. Aprésa listoir lo péi apré lindépandanss la pa nyabou trape in vré dévlopman kissoi lo Madégaskar révolissyonèr, kissoi lo Madagaskar bande kou-d’éta, kissoi encore lo Madégaskar démokratik.

Mé La Rényon ladan, mé nou ladan ?

Nou néna dé shoze a roprosh anou dabor par la trète bande malgash épi lésklavaz in kantité d’moune Madégaskar épi la pèryode langazman avèk in kantité d’moune trété kaziman konm zésklav – vide in péi la pa in moiyin pou ankouraze son dévlopman. Ni pé dir ankor si La Franss la kolonize lo péi dsi la finission disnévyèm syèk sé par bande blan issi La Rényon é si ni vé apèl lé shoze par zot nom, ni pé dire sa in konplissité d’krime kolonyal é in bonpé d’moune an parmi noute vyé famiye lé mayé ladan.

Madégaskar néna bonpé zami an parmi bande rényoné, mé pa solman

Mi rapèl, in tan la parl Francis Sautron, in gran rényoné, é koman li lété éstomaké oir koman bande malgash lété maltrété dann zot péi. Francis Sautron té in vré zami lo pèp malgash, néna d’ote ankor – ni pé anparl ankor Louis Leichnig – épi d’ote ankor la sèye ède bande vilaz malgash dann la répréssion l’ané 1947. Ni pé rapèl noute parti épi la fédérassion kominist avan li la zamé zoué lo mové rol konpliss avèk la répréssion. Pétète in pé i rapèl noute komité solidarité avèk Madégaskar.

In n’afère mi vé pa antande

Sirtou alé pa di amwin si Lo péi l’avé arète koloni La Franss èl noré té zordi dévlopé, èl nora pa manke arien pars sa i tien pa la route. Lo colbertisme, mézami, téi amenn pa bande pèp dominé dann shomin lo dévlopman mé dann kontrèr ? Alor siouplé, si in pé lé okipé arienk krétike bande malgash rapèl azot listoir lo péi é lo sale rol in bonpé noute bande kon patriyote la zoué laba si tèlman zot téi kroi zot lété sipèryèrér : « opliss lo sinz i monte an-o, opliss i oi son déyère ».

PadportMadagascar

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus