In sistèm tayé pou roproduir ali tèl kèl… sof a shanj radikalman

13 out 2022, sanm Justin

Mardi sé la rantré lékol é la plipar bande zanfan lé an az alé lékol, v’alé. Zot nora in plass dann in lékol, in kolèj, sansa in lissé. Zot nora la possibilité aprande dé shoz donk progrèss in pé dann la konéssans. Zot va bénéfissyé in ropa ékilibré par zour d’lékol. Zot nora zot matéryèl éskolèr, zot sar abiyé é la plipar d’tan zot nora pass par la kaz koifèr…

Pèrsone i sava pa oir si zot sé zanfan in famiye pov konm 50 % bande zanfan, osinonsa si zot i apartien lo dis pour san la popilassyon ézé, sansa si zot i apartien la klass moiyène. Dsu lo ban lékol zot sar parèye, zot sar konsidéré parèye, lamontrèr(trèz) i sava pa fé la diférans rant lé z’inn épi lé z’ot. Zot sar dann l’égalité.
Donk zot nora lo mèm shanss pou réissir…

Mé sète-la mwin lé pa si sir ké sa. Pars lo milyé sossyal lé z’inn lé pa lo mèm ké lo milyé sossyal lé z’ot. Pars la kiltir lé z’inn lé pa parèye la kiltir lé zot. Pars souvnir vakans lé z’inn sar pa lo mèm souvnir d’vakans lé zot. Pars lo zé dé z’inn sar pa parèye ké lo zé dé zot. In pé lé programé pou bien réissir, in pé lé programé pou pa réissir.

Mé réissir lékol la pa non pli réissir dan la vi. In pé va bingn — an déor d’lékol — dann in milyé sossyal marké par la réissite, d’ote dann in milyé sossyal marké par lo mank de réissite. In pé sar antouré avèk lo dinamism la réissite pou lé z’inn, d’ote par lo dinamism l’éshèk. I fo tout in vilaz pou édik in marmaye, é son fitir lé marké par lo vilaz la grandi ali.

Lékol final de konte sé in l’androi wi pass pa lontan dann l’ané é mèm si son krédo sé lédikassion bande zanfan, el i gingn ar pa ranvèrs la lojik lo vilaz mi parl an-o la. A ! Biensir déssèrtin va parl lékol la réissite mé kissa i sava réissir an parmi bande marmaye assiz dossi lo mèm ban, avèk lo mèm matèryèl, dovan lo mèm amontrèr. Kissa i sava réissir é kissa i sava pa réissir… Kissa néna la klé pou anpèsh grossi lo nonb demoune ilétré ? Kissa néna la klé pou anpèsh grossi la kantité jenn diplomé mé san boulo, kissa i sava fé ké domin nora pi toussa bande travayèr pov ni koné zordi ? Nout mond lé konm li lé é si individyèlman lé possib éskiv son lojik, lé pli fassil tonb an mass ladan dann la lojik mi sorte anparlé.

Mi èmré bien lo fitir i done amwin tor. Mi yèmré bien bande zanfan koméla i dovien domin bande sitoiyin ékléré, avèk in bon travaye épi in bon milyé familyal, mi èmré bien ké domin néna pi toussa shomèr-la, toussa travayèr pov…

Mé mwin la pèr lo sistème lé fé pou roproduir ali zénérassyon an zénérassion konm li lé… sof a shanj san pour san… A bon ékoutèr salu !

Justin

PadportRentréeImpasse du modèle

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus