Témoignages - Journal fondé le 5 mai 1944
par le Dr Raymond Vergès

Cliquez et soutenez la candidature des Chagossiens au Prix Nobel de la Paix

Lakey lo sit > Chroniques > Oté

Kan viktime i pass pou priviléjyé, épi priviléjyé konm viktime

mardi 20 séptanm 2022, sanm Justin


Demoune néna in drol dabitide issi la Rényon, sé labitide tape dossi sak lé dann difikilté. Souvan défoi kan demoune i gingn in prime sé dsu zot la plipar d’tan, demoune i komanss tapé. Lé vré ké lo tan lé favorab pou tape dsu le moune an difikilté.


Shak rantré, l’alokassyon rantré éskolèr i pran dann jansiv é bande viktime noute malèz sossyal i aparé konm ki diré bande priviléjyé.

Sa lé vré galman pou demoune i toush lo RSA, pou sak i toush lalokassyon spéssifik, talèr le moune i pèrssoi zalokassion familial zot ossi i gingn toute kalité krétik é i di, san prèv la plipar d’tan, ké lo moune i apèl assisté néna tou lé droi, toute lo zavantaz é finalman sak i gingn bien zot vi i pass konm bande viktime la sossyété.

Dopi inn-dé zour kan la komanss anparl fé vnir bande prizonyé maoré issi shé nou, oila ké demoune la komanss anparl linvazyon La Rényon san frote lo zorèye in sèrtin l’éta k’la obliye konstrui bande prizon konm k’i fo, épi mète an plass in politik prévanssyon alé oir lété pa si difissil prévoir lo rézilta d’la politik améné dann Mayotte. Banna zot ossi toudinkou i aparé konm in bande priviléjyé : bien lojé, bien nouri, bien okipé, ékipé an téléfone portab, ékipé pou rogarde la télé é toute sak i s’ansui.

Parl pi si in bato srilanké i ariv a akoste dann por. So kou issi toulmoune lé dakor pou tonb dsu zot a bra rakourssi. Sito di, sito fé, ala k’i drèss azot in kostar d’priviléjyé. San in bon l’informassion dsu sak i éspass réèlman.

Antanssyon lé zami, la plipar d’tan i fo zamé prande lé shoz par lo pti boute la lorgnette konmsa. Sak ni atak souvan dé foi la pa ditou bande priviléjyé, la plipar d’tan sé bande viktime lo sossyété inpossib l’éta franssé la dress kabaré issi dann loséan indien.

Astèr si zot i panss demoune lé priviléjyé, mi panss i fodré bien konprande lé shoz pou komanssé.

A bon ékoutèr, salu.

Justin


Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?

signaler contenu


Facebook Twitter Linkedin Google plus