Katastrof dan l’il Moris, i fo ni èd in pé nout bann kouzin !

2 avril 2013, sanm Justin

Demoun la parti l’il Moris na poin lontan la romark bann vil la bien modèrnizé, sirtou Port-Louis. I fo oir la kantité gran batiman anpilé dsi in bonpé l’étaz. I fo oir galman bann gran boulvar i tras dan la vil épi i fish ziska lo por. I fo oir in pé partou bann gran sant komèrs : sèt La Rénion i fé konm k’i diré pitié par rapor sak nana dan l’il sèr. L’aéropor i modèrniz li osi vitès gran V. Lo péi i mèt in bonpé l’arzan dan la modèrnité, é la koopérasion internasional i marsh bien vitès gran V.

Vitès gran V ? Pétèt lo problèm lé la, pars d’apré bann Morisien, lo drénaz lo la plui la pa suiv la modèrnizasion. Arzout èk sa, moi d’févriyé, gro plui la dévèrsé é bann pouvoir piblik la pa gingn lo tan armèt tout bann z’ékipman dan l’ord. Sé pou sa l’avalas la tonbé samdi la fé déga. San sinkant dé milimèt dolo... La pa énorm, mé la tonm par la troizèr d’tan. Lo rézilta : dolo an kantité la déval dsi la vil, in tinèl la transform an ravine é dmoun la rès pri dan lo la bou. Dis mor o moin, pétèt plis… : in kantité d’moun tromatizé, déga matèrièl an kantité. Dolo la parti avèk in santèn loto. Bann magazin noiyé dsou lo la bou. 

Sar dir pou nout voizine rolèv la tèt an vitès. Lé vré, Morisien na kouraj, mé kant in katastrof konm sa i ariv dsi ou, lé dir ardémar kar d’tour. Arzout èk sa, sa i kout pa in pti katsou. An plis ké sa, d’apré sak i di banna, sar blizé fé in bilan épi prévoir bann gro dépans pou mèt lo péi an sékirité.

NB : Mi éspèr nora la solidarité bann Rénioné. Lé vré, nou lé dann gran difikilté zordi, mé sa i doi pa anpèsh anou èd in pé nout bann kouzin. Mi éspèr Konsèy zénéral, Konsèy zénéral, bann komine va révèy in kou. Lé vré osi pou bann z’asosiasion, épi bann partikilié i èm bien alé pas vakans la-ba. Mi koné pa si bann kapitalis rénioné, sak i fé l’arzan dan l’il Moris, nora lo karné d’shèk fasil.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus