Kèl bon tan lésklavaz ! Kèl bon tan nout zansète la pasé toulbon !

13 mé 2020, sanm Justin

Matant Zélida la ékrir Justin :
Mon shèr nové, mon spès salté, rouj de fon dovan l’étèrnité, moin la pans aou bien lo dis moi d’mé. Moin la di dann mon kèr, moin lé sir so monstré d’nové l’apré ankor majine in bann fab dési lésklavaz isi La Rényon sansa dann tan li lété apèl Péi Bourbon. Sirman apré mazine in ta d’zafèr plizoumoins orib dsi pèryod nout istoir-la. Olèrk oir lé shoz konm zot lété, in sort viv ansanm rant in bann moun téi apèl mètr épi in bann demoun téi nonm zésklav. Pa pliské sa, é pa moins ké sa. In tan mi apèlré : « Lésklavaz vizaz umin ». Tok ! Pran sa pou toi !

Justin la fé pou répons :
Mon vyé matant i koz toultan la boush rouvèr. Vénan dé ou, sa sé in n’afèr k’i étone pa moin ditou. Poitan lété pa sa ké té i rakont dann nout famiy kan nou lété pti é ou l’avé déza tout out konésans. D’apré sak mi rapèl, la pa étonan pou moin lo lézislatèr la kalifyé sa konm krime kont l’umanité-konm la trète bann noir mé pa moins. Moin kan in moun i di amoin sak ou l’apré di é konm ou l’apré di mi rapèl dann mon mémoir tout listoir moin la fine lir dsi 3 syèk édmi listoir nout péi é sirtou mi rapèl néna poin si tèlman lontan néna désèrtin téi vé éfas sa dann listoir La Rényon-éfas sa tèl fason i antann pi parlé.
Mi rapèl lo tan in pé téi vé transform lo vin désanm an fète létshi, lo tan « pardon madam, sa la shapé », lo tan nout bann zansète téi dans la min dsi lo rin avèk madam Desbassyns d’apré sak i paré. Mi rapèl listoir lo zésklav suisidé dann la prizon épi kondané a mor dé foi, tréné dsi bann klé doboi dopi Sint-Sizane ziska Sint-André, épi son kor dékonpozé, zété dann la pouritir déshé, déshiré épi déshikoté par in bann shien domi-sovaz.
Kèl bon tan lésklavaz ! Kèl bon tan nout zansète la pasé toulbon ! Tok ! Pran sa pou ou !

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus