Klass déssi la morale uoi, mé donn bon légzanp pou komansé !

3 séptanm 2011, sanm J.B.

Kan i ansèrv lo mo "la moral" dann la lang kréol, sa i vé dir, la plipar d’tan léspri. Kan ou i di la moral in moun la pa bon, sa i vé dir léspri lé fatigué, konm k’i diré éstrévagué. Kan ou i di lo moun nana in bon moralité, ou i vé dir lo moun nana bon prinsip pou amène son vi. Astèr, kan ou i anparl lonèkté, sa i vé dir lo moun lé bien poli, mé pa solman, li nana ossi in bon moralité. Akoz mi anparl de sa ? Pars, figuir azot, minis Lédikasyon nasyonal la déside armète "la morale" dann lékol... konm lété dann tan lontan par l’fète. Sanm pou moin, lo minis i vé, bann marmay i aprann, dann lékol bann bon règloman pou amène la vi konm k’i fo é pa an sharète shaviré.

In bon n’afèr, sof ké, la plipar d’tan, bann marmay, konm bann granmoun, i pran modèl dsi sak i éspas dann la sosyété. Si lé shoz i éspas bien, va pran in bon modèl. Si sa i éspas mal va kopyé déssi mové modèl. In légzanp : si nana bonpé la mansonjri, bonpé la frode, bonpé la vyolans bann marmay lé riskab pans konmsa mèm i fo fèr. Pars, si bann bon prinsip lé ékspliké an téori, é si dann la pratik sé bann mové prinsip ke l’mouun i aplik, lo mové l’aplikasyon i pé prann lo déssi par raport lo bon prinsip. Arzout èk sa si bann mové prinsip, lé apliké par demoun an-o, par bann gran vaza, bann ti kolon lé riskab fé parèy é déssèrtin marmay lé riskab suiv mové légzanp.

Bien antandi, in minis Lédikasyon nasyonal, mèm in gouvèrnman i pé pa par zot mèm shanj in sosyété konmsa par in klakman lo doi. Dakor ! Mé zot lé pa oblizé fé sak zot i fé, é pass lo tan pou roul demoun dann la farine, fé la kominikasyon mantèr plito ké di la vérité. L’èr-la, lo kour la "morale" lé possib i ansèrv gran shoz. Mon famiy la touzour di amoin, i fo done bon légzanp. Sa lé bien pli préfèrab ké donn solman bon parol é fé mové laksyon. Klass déssi la "morale", donk lonèkté épi la moralité, oui, mé donn lo bon légzanp, pou komansé.

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus