Konm in manyèr dir na poin d’ot shomin ké l’ostérité !

22 octobre 2011, par Justin

Zot i koné la météo. Sa i done pa lo tan égzaktoman, li done lo tan lo pli probab. In l’ékrivèr amérikin, Mark Twain, té i di, sak lé domaz èk la météo, sé k’li di pa toultan lo kontrèr la vérité. Sa lété dann tan la syans lété pankor bien avansé. Zordi lé shoz la shanjé. Solman, i fo dir, la pa la météo i provok la sèshrès, siklone, l’oraz, gro-mèr, gro-plui. Li di solman kèl tan i sava fé, kèl tan lé pli probab k’i fé.
Pou kosa mi anparl de sa ? Pars moin la antann in vaza l’informasyon apré di, bann z’azans notasyon lé konm la météo : zot i fé lo déskripsyon la santé in l’ékonomi, mé la pa zot i provok la kriz. Dizon, sa lé vré konm pa ! Lé vré pars, ziska zordi, la pa la météo i provok bo tan-mové tan, é bann z’azans notasyon i di si in l’ékonomi lé an bone santé sansa lé an kriz. Zot i pé mèm di si in péi va nyabou ranbours son dète sansa non. Mé la pa zot i provok la kriz. Mé lé pa vré galman ! Pars la météo i ranfors pa in siklone, é bann z’azans i pé agrav la kriz. Pars si i di in péi i gingn ar pa ranbours son dète, kisa ankor i sava anprète ali l’arzan, épi kèl l’intéré sirtou ? Sak i kroi bann z’azans notasyon sa lé neutr, é bin zot i pran zot dézir pou la réalité. Pars zot lé kapab par zot note agrav la sityasion in péi.
Dopi lontan, lo pti prézidan la Frans i bate dési son l’éstoma, i di li nana son troi A. Mé li koné bien son troi A lé ménasé. Ala k’na dé-troi zour, in l’azans la di i mète l’ékonomi la Frans sou sirvéyans pars lé késtyonn bèss son note. So kou isi, lo pti shèf, moin lé sir, i fé pi lo fyèr. Lé pi l’èr pou fé lo vantar ! La kriz l’ékonomi fransèz lé la ! Solman na in késtyon mi poz amoin, vi k’lékonomi èk la politik lé bien mayé inn avèk l’ote, mi domann amoin si so sirvéyans la pa in l’ède pou la droite épi son politik razèr d’pinte. Konm in manyèr dir, na poin d’ote shoi ké l’ostérité, é tansyon pangar sak i mazine nana in’ot shomin.

Justin


Signaler un contenu

Un message, un commentaire ?


Témoignages - 80e année


+ Lus