Kontradisyon dann lo pèp rényoné

7 zwin 2016, sanm Justin

Mi souvien, moin la lir na lontan in tèks Mao Tsé Toung dsi lo bon manyèr pou trouv in solisyon pou bann kontradiksyon dann lo pèp é souvan dé foi mi poz amoin kèstyon dsi so problèm-la. Ni pé dir nana in kontradiksyon kan in group de moun na poin lo mèm l’intéré k’in n’ot group de moun, mèm kan z’ot z’intéré lé kontrèr. Mi domann amoin tout lo tan si mon parti ou sinonsa in n’ot i trouv touzour lo méyèr manyèr pou rézoud in késtyon konmsa.

Pou kosa mi poz amoin in késtyon konmsa ? Dabor pars na in bonpé kalité kontradiksyon dann in sosyété mé nana lo kontradiksyon principal k’i vien an promyé avèl sak i vien an dézyèm… An promyé dann in sistèm néo-kolonyal nana in kontradiksyon rant nou é nout z’intéré épi lo sistèm néo-kolonyal avèk son pouvoir politik, ékonomik, son l’aparèy d’éta épi son sistèm l’informasyon ké lé a son sèrvis. Nana osi, konm nou la fine di, lo kontradiksyon dann lo pèp é sète-la, si i doizète réglé, la pa mèm fason ké la kontradiksyon k’i vien an promyé.

In kèstyon i arvien an parmi d’ot dann mon réflèksyon : la késtyonn la sir-réminérasyon bann fonksyonèr. Konm toulmoun i koné nana travayèr shé nou i toush in sir-réminérasyon é na k’i toush pa lo sir-réminérasyon, inn baz l’inégalité dann nout sosyété désidé par l’éta é ké l’éta li-mèm la désid mète an plas nana dé z’ané é dé z’ané… La sir-réminérasyon la mète in gran dézord dann nout sosyété késtyon l’inégalité, késtyonn la vi shèr, é lo bann difikilté nou néna pou dévlop nout péi.

Pou moin sé in kontradiksyon dann lo pèp é li doi zète réglé konm sak li lé é pa d’in n’ot fason. Pou moin, kan nout parti i domann k’i siprime pa so l’avantaz-la, mé an k’i tiliz ali pou mète an plas in fon pour lo dévlopman par in kotizasyon volontèr. Nout parti, sanm pou moin, i trète lo problèm konm k’i fo, konm in kontradiksyon an parmi nout pèp.

NB Nana pou diskité biensir é mi pans ni doi diskite dé sa.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année

La pès kabo

5 juillet, par Christian Fontaine

Kan i ariv Novanm-Désanm-Zanvié, domoun i réziste pi ek la salèr. Zène-zan i mars dann somin, zène-fi i roul an dékolté ; sétaki i rod in manir po (…)


+ Lus