L’avé in foi Bernar z’ esklav siplisyé mèm étan mor/promyé morso

26 désanm 2017, sanm Justin

Si ou i ékout désèrtin moun, va dir aou l’ésklavaz lété plito koul isi La Rényon. Dizon lété plito patèrnalis ké réprésif san pour san. Pou sak i di sa, pou mon par, mi invite azot a konète in pé listoir La Rényon dopi komansman lo pèpléman ziska l’abolisyon l’ésklavaz l’ané 1848 pétète mèm in pé apré si ou i sava rogard in pé la vi bann fo zangazé pars bann fo zangazé lété par kont bann vré zésklav.

An touléka, mi tienbo d’dir azot kék mo dsi sak l’ariv Bernard, zésklav kréol tortiré, siplisyé, déza mor é ralé dsi bann èrs doboi dopi Sint Sizane ziska Sintandré, zété dann zordir...

L’avé in foi, in zésklav kréol téi apèl Bernard. Anparmi soisant zésklav li l’avé d’apré sak i di mate in plan, lo zour la fète la pantkote, pou tié bann mètr, épi pou vanz pou z’ot libèrté. Nana dmoun la vann la mèsh, alors zot la pa gingn fé z’ot mouvman. Bann mètr épi konsèy kolonial la désid fé in légzanp, konmsa bann zésklav va gingn la krintiv a mor é i arkomans ar pi in n’afèr konmsa.

Konm de moun la dénons ali La loi la karsèr lo pov Bernard dann in kasho… Konm li téi koné doulèr té atann ali, avèk bann tortir, épi son miz a mor, li la mète la kord dann kasho. Ala li lé mor mé kant konsèy kolonyal i an apèrsoi, li désid fé kant mèm lo prosé lo marmay. Katorz ziliè 1779 lo prosé la pass tribinal épi la kondane lo mor a mor/dabor la désid fé ral ali par in shoval déssi in spès tréyi, l’ozié, vant an ba, ziska bazar Sintandré.

Kan sar fini, va pandiye ali par son pié avèk in poto éspésial pou sa, la li va rèst vinn-katrèr. Pou finir, va zète son kor dann la voiri san antéré kisoi pou fé pouri ali, kisoi pou fé manz ali par bann roké téi frékant la voiri.

In désizion konmsa, pou in mor, téi dépass l’orèr, mé la fé pliské sa ankor. In bononm i apèl Serjé nomé résponsab pou lo kadav, la désisd domann rapèl, akoz li té i trouv pa normal téi fé sa in moun mor. Sépa si li l’avé pèr sa téi port ali malèr ; Sépa si li l’avé la krintiv ète modi ziska lo sink zénérasyon a vnir, kisoi ankor pars konsèye kolonyal l’avé domann ali.

Zistoir Bernar z’ésklav kréol/la pankor fini

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus