La shèrté d’la vi la pa in détaye biensir, mé la pa lo kèr dann lo problèm rényoné

21 séptanm 2017, sanm Justin

Mon bann dalon, m’a dir azot in kékshoz : mi antan désèrtin moun apré anparl la shèrté d’la vi. Solon sak i paré, i diré ala lo prinsipal roprosh zot i fé par raport la vi. La vi lé tro shèr, é l’arzan i fé défo. Somenn pasé inn-dé dépité la parti louk in kou bann pri é zot la di in n’afèr la pa pou étone amoin ; zot la di, la vi lé ziska karant pour san pli shèr ké la-ba dan l’érop, sansa dann La Frans.

Donk, si mi konpran bien, si lo bann pri lété karant pour san pli ba, nout problèm noré té an parti réglé… Pétète m’a étone azot !? Pé s’fèr zot va pans Justin la tète la bloké ? Mé m’a dir azot, pou moin la shèrté d’la vi la pa nout prinsipal problèm. Ousa i lé nout prinsipal problèm alor ? Pou moin li port dsi nout mal dévlopman.

Mal dévlopman ? Ala nout prinsipal problèm ! Pou kosa ? Si nout péi La Rényon lété in pé myé dévlopé. Si la majorité d’moun té i pé gingn z’ot soso par z’ot travaye, dann l’ékonomi nout péi, lé shoz nora prézant in pé myé pou nou... Zot i koné shak ané nana trèz-katorz mil pèrsone i ariv dsi sak i apèl lo marshé d’travaye é la poin travaye pou toulmoun :

kisoi dann la plantasyon ou bien l’élvaz, kisoi dann l’indistri sansa lo l’artizana, kisoi ankor dann komèrs osinona dann bann sèrvis, kisoi dann l’ékonomi blé, kisoi ankor dann la bank, la finans lo touris, kisoi ankor dann sak i apèl la rodistribisyon...

L’èrla, nou l’apré poz nout problèm konmsa : si nana dé shoz pou fèr, donk si nana travaye pou d’moun fèr, i sifi donn demoun travaye, mé dann nout sosyété la pa konmsa ziska zordi lé shoz i marsh. Si demoun nana dé bozoin, i sifi donn azot lo voul pou z’ot bézoin… Zot i pans pa nana kékshoz i klosh pa la-dan ? Zot i pans pa nou lé dann in problèm mal dévlopman ? Zot i pans pa boudikont sé pars dabor lo kolonyalism, épizapré lo néo kolonyalism la mète, dopi dé tan é dé tan, lanspèk dann nout dévlopman ékonomik ké nou lé randi, l’androi nou lé randi… Mi vé pa di par-la la shèrté d’la vi sé in détaye, mé mi vé dir lo kèr d’ lo problèm rényoné, li lé pa la.

Ousa li lé alor ? Sinploman par lo fète nout péi lé pa sifizaman dévlopé é si li lé konmsa sé par lo kolonyalism épi lo néo. Konmsa mi oi lé shoz é pa otroman.

NB - Mète lo shèrté d’la vi dann kèr nout problèm sé marsh dsi la tète é pa dsi lo pyé konm demoun normal, dizon sé rézone konm in tanbour é pa otroman.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus