La vèy o soir zésklav

19 désanm 2006

Depü dë moi Sarda Garriga l’ariv La Rénion : li lé fine alé tribinal pou mark in dékré ki aboli lésklavaz a konté lo vin désanm 1848 konm sa bann mètr i koné li artournar pa an arièr*. Depü dë moi Sarda Garriga i tourn dan La Rénion, i sava partou , i ésplik kosa i lé labolision, Li mont in sinéma dovan bann kolon konm dé koi labolision la pa in révolision.
Li di bann plantèr kann i fo pa trakasé, zot va nienbou koup tout zot kann.Li di azot, bann moun té zot zésklav va kontinié travay pou zot vik zot la sign in kontra** langazman : lésklav va vni langazé, pa plis ké sa. Li di bann zésklav i fo èt rézonab***, bien travay pou lo moun té zot mèt ziska lo vin désanm.Li fé azot in bon pé la moral.Bann zésklav i bat la min dan tout kartié, i apèl ali papa Sarda.
Dan tout méri, i sign kontra langazman, i donn lo nom bann zésklav vik zot lavé poin lo nom. Nana travay pou fé : donn lo nom soisant dé mil moun la pa in kréyon déyèr lorèy. Dis nèf o soir Sarda i ariv Sinni.In gran kantité domoun i marsh avèk li, sirtou bann zésklav ; bann mèt la pa tro la. Landomin matin dovan la plas gouvèrman nana domoun an kantité : bann zésklav lé la.zot la kas larmoir, la mèt zot méyèr linz. Zot lé bon pou fé la fèt : la vèy o soir, zésklav, landomin lib.

Justin

*En 1794, il y avait eu une première abolition manquée. Les représentants de la convention nationale,Baco et Burnel, avaient du quitter l’île en catastrophe devant l’opposition des colons. **Depuis avant 1848, des livrets d’engagement avaient été remisaux nouveaux arrivants car la cause de l’esclavage apparaîssait comme perdue( la traite des noirs était interdite depuis 1815) *** La di banna, fé pa dézord !Dofé dann kann sa la pa bon. Shien méshan va pèrd lanvi mord,mové mètr va vni bon patron (parolesd’Axel Gauvin ; musique de Ziskakan)


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus