Sondaz komandé par lofis la lang

Lané 2021, in gran mazorité d’moune pou la lang kréol rényonèze dann lékol

26 octob 2021, sanm Justin

Dann zoinal yèr mwin la di pou kossa, d’apré mwin, lé inportan k’in gran mazorité d’moune dann nout péi i oi noute kréol konm in lang – noré 85 % d’moune i oi sa konmsa… Astèr mwin la antande in pé apré di sa lé pa ossi inportan k’sa. Pa inportan k’in mazorité d’moune i oi pa noute kréol konm in patoi, in parlé, in kozé, sansa in n’ote zafèr ? Pou mwin sa lé inportan pars sa i mézire kèl dogré léstime demoune néna pou noute lang, é si bande zom de syanss i panss konmsa, lé kan mèm bien la mazorité d’moune panss konmsa zordi é zot lé dakor avè bande syantifik la lang.

81 % d’moune lé pou lo kréol dann lékol

Mézami bande zanfan kréol i mérite gingn aprande zot lang kréol dann lékol. Mé in pé va di akoz i aprande kan sa lé natirèl… Mwin la antande sa é mi pé dire mwin la trouv sa in pé drol-drol. Fransé lé natirèl pou bande fransé, é shinoi pou bande shinoi, konm langlé pou bande zanglé mé i aprande fransé dann lékol bande franssé, shinoi dann lékol shinoi, langlé pou lo bande zékol Langlétèr. Alor mézami, in lang sa i aprande lékol é pou kossa i aprande pa pliské sa, la lang kréol rényonèze dann bande lékol La Rényon ? Pars lo lartik dé la konstitissyon i di lang bande franssé sé lo franssé é ni doi sibir sa, é pa aprande nout lang kréol lékol, alé oir dann préanbul la konstitissyon i aprouve toute bande lang réjyonalé anparmi lo kréol rényoné.

Néna aprande kréol é néna aprande an kréol

Kan la plipar bande marmaye i rante CP zot i koné koze kréol mé zot i koné pa lire an kréol é ékrire an kréole é sa sé lékol k’i doi amontre azot sa. In bite lékol i doizète aprande marmaye lire an kréol, épi ékrire ankréol é parèye pou lo franssé. Sa sé aprande lire épi ékrire lo dé lang. Mé dann kèl lang i aprande bande matyèr lékol : dann kèl lang i aprande syanss, istoire, zéografi, matématik é d’ote ? I doi aprande an kréol épi an franssé… Pou kossa mi di sa ? Pars demoune La Rényon i vé sa in poin sé tou épi pars sa lé méyère pou noute bande zanfan.

Mé sak i koné pa kréol é i sorte déor ?

Bin mézami i fo aprande si i vien travaye issi. Mézami linivèrsité mwin la amontre kréol bande zostralien, brézilien zanglé é d’ote ankor é apré inn-dé zan zot té o tope an kréol. Antouléka zot l’avé inn bone baze la kiltir kréol : zot téi koné bande shanté kréol, zot téi koné bande fondkèr, zot l’avé lir bande zékrivin rényoné. Anfin zot téi koné la vi issi dann noute péi, pa konm in natif d’issi, mé assé pou travaye avèk bande zanfan kréol La Rényon. In préalab : pou fé l’amontrèr(èze) issi la Rényon i fo ou lé préparé pou sa. Pars issi La Rényon nou lé an atante in bon kalité lansègnman é la loi marmaye i doi pass an promyé.

(Domin nou va anparl log ou pou listoire)

PadportLangue créole à l’école

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus