Lémurien dann Mayotte : La rézon la pa la rolizyon bann z’intégris la natir !

12 zanvié 2012, sanm Justin

Dann Mayotte la-ba, na in bonpé lémurien. Kosa i lé sa ? Sa in bann sinz pa danzéré ditou. I prétan dir, zot i manj arienk bann frui, épi d’apré sak mi kroi, bann z’insèkt, bann rasine, konm di lo kont, « in bann ti séréal ». Bann plantèr i èm pa zot tro pars zot i rant an konkirans pou lo manzaye avèk demoun. Donk lo nonm bann lémurien i diminyé ané an ané : dan la Grann-tèr, l’avé karann-sink mil z’animo konmsa na kèk z’ané, astèr i arèst arienk diz-uit mil. Sa in gran problèm : lo l’éspès lé protézé vi k’li lé an danzé disparèt.
La-ba nana in z’il rant Grann-tèr é Ptit-tèr... Dann z’il-la, nana sèt-san-trant-sinz dsi katrovin-kat éktar la tèr. I sort klas z’il-la konm rézèrv natirèl. Dann rézèrv-la, lo bann sinz la pa bienvéni ditou. Na dmoun i fé azot la mizèr ! L’èr-la la désid élimine bann lémurien an vitès é an misouk. Ala sak la Comisyon nasyonal protéksyon la natir la désidé : étanazyé lo bann sinz épi zèt zot kor dan la mèr, o-larj. Pou fé sa, zot i pans, i sifi déklas lo sinz dan la rézèrv, konmsa va gingn tyé azot dan la légalité. Poitan, nou la fine di, sa in l’éspès an danzé, sa in l’éspès protézé.
Na in sosyété k’i okip bann sinz-la, mé zot la poin tro-tro moiyin. Sak zot i domann, sé anpèsh la popilasyon lémurien tro goumanté. Solon zot, si nana dé san, lé bon, zot i fé arpa tro déga, é la biodivèrsité sar prézèrvé. Lo sink zanvyé, an prinsip, té i doi prann in désizyon. Pétèt konm demoun la bat tanbour, la fondasyon Brigitte Bardot la mélé… lé a éspèré va trouv in solisyon konm i fo, pou lo z’il konm pou tout lo téritoir Mayotte. Mé ni koné pa ! Pars in pé na tèt dir… kaziman in bann z’intégris, é pou zot, èt in pé rézonab la pa zot rézon pou viv. La rézon la pa zot rolizyon.

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus