Lo dédoublaz bann CP ? In l’okazyon pou mète anlèr in métod rényonèz pou l’amontraz biling

30 zwin 2017, sanm Justin

Yèr moin la parl la késtyonn lo dédoublaz bann klass kour préparatoir é moin la di, san z’alé dsi lo fon dé shoz sak mi pans dé sa. Solman moin la soulèv in n’ot késtyon, sanm pou moin, sa lé fondamantal pou La Rényon konm pou tout péi néna in lang ofisyèl épi in lang dévalorizé par raport lo lang ofisyèl : zot i koné, i apèl pa sa « bilingism », mé i apèl sa « diglosi ». Lo dé lang i égzis dann la vi d’moun mé na inn lé pliské valorizé donk i mète ali anlèr é l’ot lé rabésé si zot i vé.

Sanm pou moin, i pé profite lo dédoublaz bann CP pou donn in plas pli z’inportan ké koméla, isi La Rényon, pou nout kréol rényoné. Pou kosa mi di sa ? Dabor pars lo dédoublaz lé riskab foiré si i tienbo pa kont lo bagaz linguistik bann zanfan rényoné sis sétan par la. Dann in péi ousa nana 80 % d’moun i déklar avèk l’insee zot lé kréolizan san pour san, sansa zot i pratik lo kréol épi lo fransé, i pé pa aplik lo mèm amontraz ké dan La frans kontinantal.

Amoins k’in pé i pans lo kréol rényoné va disparète par li mèm donk i pé kontinyé tap dosi ? L’èrla mi pé dir azot, zot i bour z’ot doi dann z’ot zyé. Pars nout lang kréol i rokil pa, li avans mèm.

Alors, akoz pa fé in bonpé klass biling ? A bon ! Na inn i souf dann mon zorèy pars i sava anbosh bann z’amontrèr I sort La Frans donk kont pa dsi plis z’amontrèr rényoné ! Lèss tonbé lo « donn kréol travaye ! ». Si sé sa, i fo tout demoun i pran pozisyon la dsi. So kou isi dann l’intéré bann z’anfan La Rényon, an touléka lo katrovin pour san moin la parl an o la.

Akoz pa in bann klass biling, é in kantité z’amontrèr biling ? Pars bann mèt lékol lé pa formé ? Sa sé in n’afèr i tienbo pa d’bout sa pars an kontrèr nana in bonpé lé formé pou sa, é zot lé bien kapab amontré dann la lang kréol konm dan la lang fransé. Anplis, sanm pou moin, nana si tèlmann moun diplomé ké zot i pé fé z’ot travaye konm k’i fo avèk l’ède épi lo konsèy bann profésèr l’ékol la fine bien éspérimanté la dan…

Arzout èk sa mi pans sé inl’okazyon pou mète anlèr in métod l’aprantisaz l’ékritir épi l aléktir biling isi La Rényon. In l’okazyon a pa manké.

Nb i fodré ni parl galman bann ti marmaye la grandi dann lo shimaoré. Si i fé pa in kont avèk sa, lo dédoublaz CP lé riskab ète in l’éshèk pou zot osi, anplis ké pou bann marmaye san pour san lang kréol dann z’ot milyé d’famiy épi voizin.

Langue créole à l’écolePadport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus