Lo kat poto lo dévlopman dirab épi biensir koman zot i azi inn par rapor lé zot

27 séptanm 2012, sanm Justin

Na in drol sitiasyon kan, dann in konvèrsasyon, sansa dann in diskisyon, in moun i parl in kékshoz é dan son kèr, li konpran bien demoun i fé pa in ka èk sak li di. Mèm si i flank pa li in boush-ta-guèl dirèktoman ! Mèm si i arprosh pa li arien, li rann ali kont, sak li di i fé, bann moun lé la konm lo dsi fèy sonj, sansa konm dolo dsi la plime kanar. L’èr-la, li l’apré domandé dann fon son kèr si li di la bétiz, sansa si li gingn pa fé konprann ali.

Sa sé in sitiasyon i ariv amoin souvan kan mi anparl la kiltir. Moin lé a d’mandé si sak i koz sanm moin i konpran dan lo mo kiltir la mèm shoz ké moin. Moin lé a d’mandé si sé zot na rézon sansa si sé moin. I fo dir, si out kozman i anfons dan lo vant mol bann pa la èk sa, lé bien difisil angaj in vré diskisyon, lé difisil parl kèr klèr... Sak mi ansouvien, sé kan moin lété jèn, kan té i koz dsi la kiltir, pou in bonpé, té solman la kiltir fransèz, é kan ou té i koz folklor, l’èr-la té la kiltir rényonèz demoun té i vé dir. Mi pans zot i konpran bien, dann tan mon zénès, lé dé té pa mi an valèr mèm manyèr. Zot i konpran bien lé dé té pa plasé mèm otèr dan l’éspri dmoun dann tan mon zénès. Koméla osi, solman i fé in pé plis sanblan. La plipar d’moun i koné sak i fo dir mèm si i kroi pa bien... Romark, in pé i ézit pa parl kréol KK, sansa la kiltir tya-tya. Zot i koné kisa la di sa, é zot i koné na poin si lontan k’sa.

Zordi, na in poin, sanm pou moin, désèrtin moun i konpran pa moin ditou vi k’zot i gard amoin konm in poul i rogard in kanèt, sé kant mi di, dévlopman dirab na kat poto : l’ékonomi, lo sosyal, l’ékoloji épi la kiltir. Arzout èk sa, l’éfé lé z’in i fé dsi lé zot, sak bann moun instruiyé i apèl bann z’intèraksyon. In l’égzanp ? Dévlop la pèsh, sé dévlop l’ékonomi, donk done demoun travay, épi sa na in l’éfé dsi l’ékoloji si i fé in pèsh rézonab, sé ranfors sosyété la kiltir la mèr shé bann moun La Rényon. Astèr, si ou i ranfors la kiltir la mèr, ou i réspèk la natir kan ou lé rézonab dan out pèsh, ou i transform la sosyété vi k’ou i dévlop bann métyé la mèr, épi ou i dévlop l’ékonomi. Pou moin, lé sir, nana bann z’intéraksyon.

Lé vré, lé pa vré ? Astèr, pran n’inport kèl projé, kisoi dan l’ékonomi, lo sosyal, l’ékoloji ou sinonsa lo kiltirèl, zot va oir koman lé shoz lé solidèr inn avèk l’ot. Zot va oir, kan i ranfors in bout la shèn, i tranform lé z’ot mayon : si i ranfors in mayon, i ranfors lé z’ot. Si i afébli in mayon, i fatig lé z’ot. Ala pou kosa mi anparl lo kat poto, la pa troi lo dévlopman dirab épi l’aksyon inn na dsi lé zot é résiprokman.

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus