Lo mond avan épi lo monde apré… Aforss alé a lo, kalbass i pète

4 out 2021, sanm Justin

Mézami mi sava pa anparl lo monde an zénéral. Mi sava pa diskite dsi lo monde avèk in gran M. Romark azot bien, mwin néna konm toute demoune mon pti lidé mé fransh vérité, mwin la pa anvi anparl sa zordi. Mi vé sirtou anparl mon péi.

Donk mon késtyon sé si mon péi i sava rèss parèye, sansa si li sar pli pire, sansa ankor si li sar méyèr kan lo pandémie sar fini par raporte zordi ? Dabor i fo ni rande anou konte lé difisil réponde in késtyon konmsa. D’apré mwin si ni vé noute péi, La Rényon i shanj an myé, i fodré ké nou rényoné, ni pé pèze in poi konsékan dsi bande déssizyon néna pou pran. I fodré par ébzanpe in réforme nout zinstitisyon pou amenn anou pli pré d’lotonomi, ké pli pré l’intégrassyon. Donk si tazantan i anparl, ni oi pa vréman lé shoz avanssé dann sanss ni voudré.

Dézyèm zafèr i fodré - d’apré mwin – ké ni gingn la possibilité pou nou bien inplante anou dsi lo poinnvizé global bien intègre anou dann noute réjyon jéografik, lo sud-west loséan indien. In tan In sèrtin Sarkozy téi parl lo dévlopman endogène - dote téi apèl sa lo dévlopman otosantré mé so tan-la lé loinn d’nou zordi é nout péi épi noute pèp i trouv in bonpé lanspèk pou gingn fé noute lintégrassyon dann noute zone. Ni konte koué pou la COI ? Ni konte koué pou bande péi loséan indien ? D’apré zot bande péi loséan indien i pans spa nou néna ankor lo fèr dann né par raporte lé zot.

Ni pé dir si La franss téi vé vréman, é si in kantité d’moune inportan issi téi vé vréman, nou noré du gingn dopi lontan noute moiyin l’émanssipassyon. La pa lo ka ziska zordi ! Sitèlman ké ni rèss touzour dann in drol sityassion : nou lé pa sou-dévlopé, mé nou lé pa nonpli dévlopé.

Alor, alor domin inn foi lo pandémi batu, nou lé rikab rèst konm ni lé : ni pire ni méyèrr dann in monde tèl ké li lé, é pa tèl ké ni yèmré ké li lé. Donk lo monde d’apré pou La rényon lé riskab d’ète konm lo monde d’avan. A moinss ké afors alé a lo, kalbass i pète.

Astèr mi yèmré oir noute péi épi son pèpe mète an valèr son matyèr griz par in lansègnman d’ kalité ékstra é nou lé loin. Ni koné lo nonb demoune ilétré. Ni koné galman linégalité rante sak la pa gingn la possiblilité fé valoir son savoir épi son savoir-fèr par raporte sak lédikassion inégale la mète anlèr... Mi anparl pa solman noute linégalté par raporte La franss, mé linégalité par raporte déssèrtin péi loséan indien. Mi oi déssèrtin péi bénéfisysyé la kopérassyon avèk bann gran péi loséan indien epi La chine, alé oir nou lé a l’ékar.

PadportResponsabilité

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus