In zistoir pou rakont dsi galé

Lo Ronar doré-in zistoir tiré dann bann kont Perrault - sizyèm morso

5 out 2020, sanm Justin

Dèrnyé foi-samdi promyé aout si mi tronp pa - nou la vi koman Ronar l’amenn tout in famiy pèdri pou lo ségnèr an dizan : « Sé mon mètr, lo Marki dé Karaba, la anvoye bann pèrdri-la an kado ». Lo ségnèr la di romèrsyé bien out mètr pou lo kado. Aprésa lo ségnèr la kado plizyèr pyèss l’or pou lo mètr épi la fé pinn lo kat pate Ronar avèk la poud lo vré l’or. Mé lo zistoir la pankor fini. Atann la suit zot va oir.

L’avé inn foi pou inn bone foi, mésyé lo foi, la manz son foi èk in grinnsèl.
Astèr Ronar i sort fyèr dann shomin, kontan lo kado la fé ali, épi la fé son mètr, mésyé lo Marki dé Karaba. Li sava vite la kaz son mètr épi li amenn lo pyèss l’or moin la anparl azot an-o la. Lo marmaye kontan, i dmann mèm pa ronar ousa i sort tout kado li l’améné. Mé oila, kan li ariv koté pyé sriz son mètr, li trouv in famiy lyèv. Lo shèf la tribi i di avèk li : « Ronar, nou osi ni yèmré an avoir la pate épi la ké pènn an pousyèr d’l’or, lo vré l’or ; »… Ronar i di avèk zot : « Mi gingn done azot sa, moin osi, vien avèk moin dann shato é moin lé sir zot va arsort avèk la ké é lo kat pate pinn. ». Tout lyèv i suiv Ronar épi i sava lo shato. An shomin, plizyèr lyèv i vien galman grosi la bann é oila tout i rant dann shato. Dirèk dann la kuizine é bann kuizinyé i tyé lo bann lyèv. Lo ségnèr i vyin oir épi i di : « Di pa moin sa ankor in kado lo Marki dé Karaba ! ». Ronar i réponn : « Ou la bien kozé Monségnèr, sa in kado mon mètr. Li la plin lyèv dann son garène laba. ».
Lo ségnèr i rékonpans Ronar, i rékonpans son mètr épi li di : « Moin la bézoin oir out mètr. Sito li va gingn pass oir amoin, li sar lo bienvéni. »… Ronar i sar vite rozoinn lo marmaye épi li di : « Lo ségnèr i vé rankont aou ! vien avèk moin, mé antansyon, fé tout sak m’a dir aou é out fortine sar fète-fète é fourni. »

Kriké ! kraké ! Kriké Mésyé ! Kraké Madam !
Lo marmaye i mète son linz dsi li épi lo zanimo i amenn ali, pa tro loin lo shato, landroi néna in gran l’étan. Arivé-la, Ronar i di lo marmye : « Tir out linz, kashyète sou in rosh épi sote dann lo. ». Lo marmaye i fé konm lo zanimo la di ali é Ronar i mète a kriyé : « O sokour, o sokour, bann brigan l’a tak mon mètr épi la zète ali touni dann l’étan.O sokour ! »
Lo ségnèr i antan bann kri épi li rokoné la voi Ronar. Li anvoye sa troup pou tir lo marmaye dann lo. Aprésa i abiye lo marmaye konm in prins, i mète ali dann kalèsh épi i komans fé lo tour lé zanviron.

Zistoir la pankor fini mé sizyèm morso la fini. Apré nou va oir la suite.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus