Mésyé lo dépité, madam la minis

8 mars 2018, sanm Justin

Mi sort ékout in pé dsi l’internet lo bann késtyon-répons la shanm bann dépité… An parmi lo bann késtyon l’avé sète i port dsi Mayotte é apré lo bann késtyon-répons, mi di épi mi ardi, mi oi pa koman i pé règ vréman bann problèm-la dann sak mi apèl - pars mi oi pa d’ot nom pou donn ali-in réjime néo-kolonyalis.

Solon moin, si in tik-tak konmsa i marsh san pour san dann Mayotte, noré marsh galman san pour san isi La Rényon pars lo réjim néo-kolonyalis sé sète Mayotte zordi é sé sète La Rényon galman. Pou La Rényon ni koné lo rézilta d’in politik améné dopi plis soisant dis z’ané : désèrtin séktèr dann progré é désèrtin séktèr dann in kriz i an fini pa. Moin lé sir si dann kék dizène z’ané i fé lo bilan sak la éspas dan Mayotte sar parèy é nora dé sèktèr va réisi, é d’ot va foiré.

Arzout avèk sa-éskiz amoin si zot i trouv mi rabash in pé !- Mayotte sar fine gingn sink san karant mil zabitan é dann in téritoir gran konm dé komine La Rényon. Mi koné pa si zot i pé majine in réalité konmsa, mé ni pé sèryèzman domann anou ousa tousa d’moun v’alé, kosa tousa d’moun va fé, koman zot va viv shé zot sansa déor. Mi domann amoin si nora la plas pou tousa d’moun-la dann l’asansèr sosyal mé moin lé sir kénonsi lé shoz i kontinyé konmsa.

Mésyé lo dépité, madam la minis zot i pouré dir amoin par avans konbienn milyé dmoun Mayotte sar blizé kite z’ot péi d’nésans pou alé dann sak in pé i apèl métropol, sansa isi la Rényon, sansa dann d’ot landroi ankor. Mi pans zot la poin lo moiyin pou dir amoin sa, mèm si zot l’avé la volonté.

Noré dé shoz a dir dsi Mayotte, dsi bannzil la Répiblik komor, dsi la fason la sépar l’il bann siltan batayèr par raport lé zot. Noré dé shoz pou dir dsi lo réspé plito lo mank réspé bann règloman internasyonal. Noré galman dé shoz pou dir dsi lo dékré Messmer épi in ta d’shoz san ké ni tète la fé dann kanal Mozambik.

PadportIle de Mayotte

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus