Néokolonyalism i fé mine sorte par la porte, mé li rorante par la fénète

8 séptanm 2025, sanm Justin

Figuir azot fitintan, in Prézidan La Répiblik, la désside fè in zétazénéro l’outre-mèr é konm toute zétazénéro in bonpé d’moune la done zot poinn-vizé dsi sak i éspass dann zot péi, dsi sak i marsh pa, bien, dsi sak i marsh, dsi sak i fo konsèrvé, dsi sak i fo shanjé. Si ni rapèl bien noute listoir d’ Franss, ni koné kossa lété zétazénéro : dizon sé la rényon d’in lassanblé avèk bann roprézantan lo Klèrgé, bann roprézantan la noblèss épi bann roprézantan lo tiers-éta… Zordi bann zistorien i rokoné sa konm lo komansman La Révolission franssèz.. Avèk labolission bann privilèz, la néssans la nassion fransèz épi konm i di bann nouvèl zinstitission pa pou in roiyome mé pou in répiblik.

Mi di sa, pars si Lo Prézidan dann tan-la, la désside sa, si li la apèl sa bann zétazénéro l’outre-mèr, sa i vé dir, mi panss, dann son tète, bann péi l’outre-mèr l’avé bézoin d’in révolission. Pars lé shoz téi marsh pa konm k’i fo, pars a koté sak téi marsh é lo bann voiyan lété prèss o vertr, l avé galman sak téi marsh pa é lo bann voiyan lété kazimlan o rouz. Paris pou li fèr lo bilan sète étazénéro-la. Mi rapèl bien kan léspozé lo Prézidan lété fini, Paul Vergès la di li lété kontan oir l’éta modifyé son poinn-vizé dsi loutre-mèr é an partikilyé la parl lo dévlopman oto-santré épi bonpé zafèr é an parmi l’avé anparl lo rokritman bann kade dann l’outre-mèr é l’avé di ka in « lokal » néna la konpétanss i fo rokrite ali é pa in moune téi sorte déor ?

La movèz shanss Prézidan-la la mète an plass in gouvèrnman la okipe son tan pou sabote laplikassion son bann zidé. La malshanss li la pèrde zélékssion prézidan é sak la ranplass ali té in sossyaliss, bien anmitouflé dann son kostime néo-kolonyal. Malshanss pou nou Paul Vergès la pèrde zélékssion épi son ban réform lété arété nète. Si tèlman k’aprésa l’ariv sak ni koné avèk in manda Hollande, avèk 2 manda Macron é zordi la fine dévir lo do avèk sak Sarkozy — in om de droite — l’avé propoz pou bann péi l’outre-mèr… In bann réform Paul Vergès si mi tronp pa l’avé apréssyé.

Astèr i pé dir akoz la mète in moune déor konm réponsab lo PRMA olèrk pran in rényoné parétil bien kapab fé lafèr ébin sa lé marké dann la politik néo-kolonyal é tou mé sa lété ékri d’avanss dann la vi politik noute péi.

A bon antandèr salu !

Justin

PadportImpasse du modèle

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 82e année


+ Lus