Problèm va trap ali pli d’van !

13 désanm 2010, sanm Justin

Bann kapitalis, zot i koné sa in bann drol moun sa ! Dann lantropriz, zot i profèr bann mashine ké bann travayèr, lo kapital mor plito ké lo kapital vivan. Oplis i sava, oplis la par bann travayèr i diminyé, oplis i ashté mashine, oplis ankor bann z’aksyonèr i gonf zot pla. Sa lé vré pou vréman ! Sé kan zot i rode aplik l’administrasyon épi l gouvèrnman lo mèm loi ké lé shoz i klosh pa. Alor, pa ditou !

La météo i fé défo !

La prèv ? I diminyé la kantité d’moun i travay dan la météo, épi si zot i gingn pa lo ransègnman zot vé o-kar d’tour, ala bann travayèr la météo l’otèr. La nèz i done paké, la météo di la nè i sar doné, solman i di pa la kantité i sar tonbé. L’èr-la, si na in gran kafoutyaz, i komans par di na poin in dézord indéskriptib pars i gingn dékrir ; apré i di sa la météla fote ; apré i di ankor sé in problèm l’organizasyon.

Si bann polis i anpé pi !

La prèv ankor ? Kan bann polis i di zot lé pa an kantité sifizant pou fé zot travay, gouvèrnman i ékout pa. Kan i domann azot "le shif" é k’zot i gingn pa, zot lé ménassé. Kan zot i fini par invante in bann kanikrosh, falsifyé bann prosé vèrbal, kan bann ziz i kondane azot, lo minis i di, sanm pou li, sa lé inkonprenab.

Si lansègnman i dékaniy !

La prèv ankor ? Kan i fé in réform lédikasyon nasyonal, i diminyé larzan i mète dedan. Aprésa si lansègnman an France i dékaniy, i di, sép pars bann z’amontrèr i fors pa tro éssi travay.

Bou di kont, si pou an avoir in bon polis i fo diminyé la kantité d’polis, si pou an avoir in bon météo, i fo diminyé lo nonm travayèr la-dan, si pou an avoir in bon lansègnman, i fo an avoir moins l’amontrèr, l’èr-la gouvernman va kroir li fé zékonomi, mé lo bann problèm lé pou trap ali pli d’van.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus