Sanm pou moin, la rékolt sar amèr !

1 févrié 2012, sanm Justin

Dimansh dèrnyé, moin la antann prézidan Sarkozy dann télé. Apré an avoir ékout ali, rant dé pti somèy lyèv, moin la trouv té pa la pène lèv la nuite pou antann in n’afèr konmsa. Dabor, pars konm mon gran-mèr Bèrt té i di : « Li la basine anou ». Basine anou avèk kosa ? Avèk l’Almagn, mi di azot ! Pars si péi-la lé in si bon l’égzanp pou lé zot, mi trouv lé in pé tar atann troi moi avan son lisansiman pou di z’afèr konmsa, dizon pou di, i fo pran modèl dsi l’Almagn. Si tan tèlman k’in zournalis la di, Sarko lé konm in mové z’élèv, li pans li va bien konprann matématik an kopyan dsi travay son kamarad pli for k’li. Alé oir, la pa konmsa i aprann vréman kèkshoz ! Boudikont, mèm l’Almagn, i fo pa done ali bondyé san konfésyon, pars la-ba galman, nana bonpé d’moun mizèr.

Dézyèm z’afèr, pars lo pti prézidan kok batay i parl kouraz, la parl séryé, étsétéra, la ké lo ra, pou di anou, li sa suif anou é pou nout bien. Si mi konpran bien, li préfèr bros anou a kontro-poil plito ké dann sans lo poil ; sa, pars nou, sé in bann ti-kolon... pou bann gro vaza, i fo fé lo kontrèr, karès azot dann sans lo poil, gonf zot pla ziska zot i pèt dan la grès. Boug-la lé for ! Sinonsa li lé fou ! Si li kroi li va fé plézir anou an dizan z’afèr konmsa, la li la fé konm in l’érèr la ! Lé vré, na dmoun lé mazoshis, zot i èm bien gingn lo kou, mé rozman la plipar d’moun lé pa konmsa. Pou moin, li sa dégringol ankor in pé dan l’éstime bann z’éléktèr la-ba dan la Frans. Parl pi isi La Rényon épi dann péi l’Outre-mèr, l’androi koud shabouk l’ésklavaz la pankor bien sikatrizé, é l’ésploitasyon lé bien gravé dan nout mémoir.

Sé lo moman k’in pé la-ba dann Sint-Sizane la déside ralyé la droite. Oui oté ! Pétèt, konm di lo kont, zot shové la mayé, sansa in kouran d’èr la pas par-an-par dan zot tèt, sansa ankor zot i pans, lapin konzélé i vo in bon politik. Pou moin, zot va rékolt sak zot l’apré somé, é an pli for, é sanm pou moin, la rékolt sar amèr.

Justin


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus