Sar bon pou nou é pou l’inité nout pèp !

2 zwiyé 2009, sanm Justin

Kan i koz dsi listoir La Rényon, in pé d’moun — pa toute ! — i vé pa antann parl dé sa, konm si nou l’avé in n’afèr pou kashyète, konm si nout bann zansète lavé in sorte maladi ontèz. Nana mèm in pé, la détruir inn-dé prèv té byin itil pou ède anou konprann nout listoir.

Mi sort lir dann in liv(*), l’ané 1815, in prète Sin-Pol, té i apèl l’abbé Davelu lé mor. Lèrla, bann kolon la aprann li l’avé anparl bann z’ansète bann promyé z’abitan l’il Bourbon. Bou di kont, li l’avé ékri z’ot zénéalozi, avèk toute lo bann zansète, an parmi sak té i sort dann l’Inn, Madégaskar, l’Afrik épi d’ot landroi ankor... Alor banna la bril tout sak le boug l’avé ékri, é tout dokiman li l’avé armassé.

Alor, kan zordi na in pé i vé pa i fé la Mézon dé sivilizasyon é linité rényoné, mi kroi, zot la pèr i fé konète in pé tro nout listoir, nout kiltir, i mète dan la limyèr sak in bann la vouli fé rèst dann fénoir...
Biensir, dann nout listoir nana z’afèr ni èmré d’antann, é in pé ni èmré pa d’konète : toute lé pa oblizé d’ète zoli, mèm si na in pé zafèr i pé rann anou fyèr, kanséti la manyèr nout bann zansète la mète lo péi an valèr !

Toul-fason, nout listoir sé nout listoir, nout kiltir sé nout kiltir é oplis nou sar o-kouran, oplis sar bon pou nou, é po linité nout pèp, si ni kalkil byin !

Justin

(*) zistoir Robinet de La Serve par Patrick Imhaus (p. 223)


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus