Sé l’ésploitasyon kolonyal ! I fo apèl in shat, in shat !

9 zwiyé 2014, sanm Justin

Na poin lontan mi rouv in radyo. Na in madam dann téléfone apré kriyé, mé kriyé mi di azot ! Par raport de koi d’apré zot ? Par raport, èl la vi dann télé in mashine apré inprime in gran kantité larzan, é èl i fé son réfléksyon la dsi. El i di sé dmoun k’i fé larzan donk konm la majorité d’moun na poin asé d’se larzan-la, akoz i fé pa plis épi i partaz pa rant sak la bozoin. Lo l’animatèr i réponn pa, mi sipoz pars la répons lé in pé konpliké, é tout fason, lo madam té pa an l’éta pou konprann in gran rézoneman-la. El té a bout, a bout, a bout, é kont pa dsi èl pou fé travay son tèt pou konprann la késtyonn moné.

Mé parl fèt, la moné koué k’i lé ? Sé in tik-tak i sèrv a partaz la rishès dann in péi é konm la sosyété lé inégal, in pé nana in bonpé larzan pou ashté bonpé marshandiz épi d’ot in pti pé la moné pou ashté in pti pé marshandiz. Pou rézimé, bann rish na bonpé larzan, bann pov in pti pé, é bann klas moiyène plis ou moins suivan lo ka. Mé la moné sé pa arienk in tik-tak pou partaj bann rishès, sé galman la rishès par èl mèm : ou na larzan, ou na la rishès, ou la poin larzan ou lé dann lokisité pars larzan i dovien lo prinsipal marshandiz, lo prinsipal rishès.

Pou kosa mi di sa ? Pars in pé lé riskab kalkilé, si La Frans i vé, èl i pé fé vnir nout tout rish. Poitan sa lé pa vré ! Mi souvien na in sèrtin Virapoullé té i di avèk la défiskalizasyon valiz larzan i sava débark La Rényon. Zot la vi valiz larzan zot ? Moin non, pé sfèr sak la gingn in bon bout lo gato, zot la vi, é la plipar la pa vi arien. Donk, na dé z’afèr i pé gonf lo pla pou l’moun : dabor la épékilasyon mé sa i sava touzour dann mèm posh, épizapré lo dévlopman bann rishès. Mé pou sa i fo dévlop lo bann rishès é sé sa k’i défann anou fé zordi é dopi lontandopi in sèrtin colbert. Sé sa l’ésploitasyon kolonyal ! Mi koné pa sak zot i pans mé moin mi pans konmsa.I fo apèl in shat, in shat !

 Justin 

Nb : Na ankor d’ot zafèr i gonf lo pla désèrtin, mé sa lé pa bien vi, sé trafik la drog, sé ankor la prostitisyon, é tout kalité trafik normalman kondané dovan lo ziz, sof ké in pé i vé fé rant sa dann PIB. L’èr-la bann Al-Capone nora konm i di in plas dé shoi dann la sosyété, li nora lo o di pavé !.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année

La pès kabo

5 juillet, par Christian Fontaine

Kan i ariv Novanm-Désanm-Zanvié, domoun i réziste pi ek la salèr. Zène-zan i mars dann somin, zène-fi i roul an dékolté ; sétaki i rod in manir po (…)


+ Lus