Si in zour mi mor antèr amoin dosou pyé kamélya…

31 octob 2018, sanm Justin

Mé zami zot i koné la fète bann mor i ariv san tardé : promyé novanm sé la fète tout bann sin-i apèl sa la Toussin !- lo dé la fète tout bann mor, é lo trant é in moi d’oktob sé, dopi kék z’ané, in sélébrasyon pou tout nout défin la pa gingn in sépiltir normal. La komans par fé sa simtyèr Lo gol Sin-Lui, épi mi pans sa i fé Sint-Sizane galman.
Mé par l’fète akoz in bann vyé l’ansien zésklav la pa gingn dé gout lo bénite pou béni z’ot kor é kansréti in fos pou mète azot konm va mète anou in zour kan v’ariv lo tan pou nou pass l’ot koté la vi… Poitan, si ni romont dann tan lésklavaz l’avé in modi tèks téi apèl « kode noir » é li té i prévoi bann zésklav téi doi zète batizé, an avoir in lédikasyon rolizyèz, épi tout lo bann sakroman in katolik normal gingn sa dann son vi : batèm li, kominyon li, konfirmasyon li , maryaz li, l’antèrman li. Alor sof in kou d’manké, pou kosa nout bann z’ansien zésklav la pa gingn sépiltir ?
L’èrla i fo mi garanti mon portré pars désèrtin i apèl azot istorien mé k’i trayi listoir i yèm pa antann sa. Zot va di, lé vré néna poin bokou simtyèr zésklav mé pé sfèr la antèr azot sou pyé létchi - maloya i di sou pyé kamélya !- pé sfèr, siklone la kass simetyèr, pé sfèr...épi néna in bonpé i vé amontr la réalité pli noir ké li lété pou d’bon.

Soman ni pé konète nou pou kosa in gran kantité zésklav la pa gingn in sépiltir korèk :
- dabor néna dé ka, lo mètr lété néglijan épi li l’avé d’ot shoz pou fé ké donn in lédikasyon épi in vi katolik lo bann zésklav. Dann listoir La Rényon néna désèrtin prète téi pass lo tan pou s’plenn pou kékshoz konmsa.
- néna galman désèrtin ka lo mètr téi ashté zésklav an frode kant la trète lété sansé fine arété. Konm lété pa, sé l’èr ké zot téi kashyète z’ot bann nou vo zésklav dann z’ot bitasyon épi téi done pa lédikasyon rolizyèz. Pou l’finérayeri, téi antèr lo ga dann bann fos konm téi antèr zanimo.
- l’avé inn dé foi zésklav té i mor avèk lo kou é lo mètr lété pa présé fé oir la loi in kékshoz konmsa, kansréti pou pa gingn in prosé dan la tète, mèm si zot té i risk pa granshoz. Lé vré l’avé in léspès lasirans pou ranbours bann zésklav mor, mé l’avé kant mèm in sanblan pti lankète avan, donk déklansh in l’ankète sa té i fé mové janr.

Astèr ni pé aprosh in pé lo bann léjand téi di konmsa, dann tann l’avan bannzam l’avé pankor gingn z’ot répo téi trafik in pé dan lé z’èr sirtou la nuite é malèr pou sak la konsyans lété pa trankil, malèr pou sak i port lo poi la mizèr zot la fé d’moun dsi zot konsyans... Moin pèrsonèl, mi pans in vivan i pé ‘ète pli mové k’in mor épi néna bon mor : akoz li va vni arvaz aou mor alé oir vivan li té i kass mèm pal o zèl in moush. An touka demoun La Rényon la pèr lo mor é sa sé in réalité, la pèr mové zam é sa lé vré galman. La pèr d’moun mor asasiné ésa lé vré osi.

Pou sa mèm solon moin kan ou i sava simityèr ou i oi in montagn flèr koté la kroi zibilé. Pou kisa sa ? Pou sak zot famiy i vien pi oir azot ! Pou sak lo kor la pèrd dan la mèr, sansa dan la foré, pou sak lété abandoné avan z’ot mortalité, pou bann défin ansasiné.
Mé zami, listoir souvan dé foi i maye avèk la lézann, mé la pa pou sa ni doi makiye nout listoir pou rann ali pli roz, pou rann ali moins gri. Makiyé sé trayir é trayir listoir ala kékshoz pou mon par mi aprésyé pa... Mon bann zansien mor san sépiltir, i fo ni mazine azot toultan ké ni gingn. Pa pars nou lé méyèr ké lé z’ot mé an souvnir la mizèr zot la pasé, an souvnans lo kou zot la ginyé. Zot ké la pa domann arien sirtou pa k’i tir azot dann z’ot péi natal pou fé trime azot konm zanimo épi antèr azot san prékosyon.
Si in zour mi mor, antèr amoin dosou pyé kamélia, son rasine va fé mon bonèr, mé son flèr va anport amoin...

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus