Si lé possib romète an valèr son vilaz, akoz pa !

3 out 2021, sanm Justin

Mézami, nou la fine anparl vilaz Grand koude. Néna dé shoze k’i bouz laba é k’i bouze an bien. Nou la fine anparl la rolanss lo thé épi la prodiksyon lo thé blan. Nou la fine anparl galman la rolanss la plantasyon jerniome pou fé luil éssansyèl noute tout i koné issi La Rényon.

Dann télé yèr i sorte fé pass in promotèr in sosyété i apèl : « Bande essansyèl Gran koude » : pou produi toute kalité luil éssansyèl, pa solman léssanss jerniome, mé galman toute kalité luil i pé fé zordi issi avèk toute bande plante médissinal nou néna provik néna in rapor avèk luil.

La anparl galman in sosyété « Run Papier » pou fé in papyé d’luks avèk d’apré sak i di lo déshé la kuite jerniome épi d’ote kalité plante ankor. Touzour dann Grand koude, touzour avèk in lojik téritoir, sète lo vilaz.

Kan mi antande kékshoz konmsa mwin lé fyèr oir demoun la kanpagn apré trass shomin rantre zot pou donn la valèr zot travaye épi zot téritoir.

Alor mi domande pou kossa i rolanss pa lékonomi Boi d’nèf d’nèf Sin-dni avèk zanana. Sin-Philippe avèk Pinpin épi toute sak séza laba, san konté biensir lo bon travaye banna i fé dsi la vanille. Toulmoune i koné laye La Ptitil, kurkuma, gouyavyé la Plène, Kafé bourbon pointu la fine komanss trass son shomin… Ni pé éspère do ri talèr i sava pouss in pé partou, épi kann, nora in bon rolanss sa in zour.

Mi sava pa fé in katalog avèk toute bande prodiksyon bon kalité i fé in pé partou La Rényon, mé si demoune shak kartyé i vé rolanss zot téroir avèk bande prodiksyon tradisyonèl amélioré sanm pou mwin néna dé shoze pou fé issi La Rényon dann poinnvizé lékonomi, épi ossi pou done kréol travaye. I vo lo kou non ? Pou mète anou dann shomin noute fé sa kante mèmvré dévlopman. Nou lé kapab kant mèm ! Kissoi dann la lozik noute bande téroir, épi dann sète noute bande prodiksyon, é toussa bazé dsi lo travaye rényoné libéré.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus