Somans péi zane : si ou i koné pi ousa ou i sava, kalkil ousa ou i sort

30 séptanm 2017, sanm Justin

Mon bann dalon, zordi samdi é moin té apré rode in n’afèr sinp dsi in sizé konpliké, mé lé pa si fasil ké sa pou trouvé dann in sosyété tout z’afèr i arsanm lé bien konpliké. Moin té apré rode in kékshoz pou fé pass mon bann léktèr in bon samdimansh konm Danyèl Honoré i di. Mé san trouvé !

Ziska ké mi rapèl in n’afèr, mi pans zot osi zot i koné, mé arien. Sa i apèl somans péizane. Kosa i lé sa parl fète ? In zour, nana plis vintan in boug i apèl Pascal Poot la kalkil in n’afèr : olèrk pran tout bann somans katalog pou planté, li la désid rode ban somans lontan. Pars pou li, vi ké bann somans-la i viv dopi dé syèk é dé syèk sirman dann z’ot patrimoine zénétik zot la gard bann kalité z’ot z’ansète l’avé, sirtou la kapasité pou adapt avèk la natir.

Bann gran doktèr la di ali, sa i éspas pa konmsa. An kontrèr bannn somans fé an laboratoir lé plis méyèr, épi pèrsone la pa démontré-amontré sak lo Pascal téi di.

Lo boug la tète lé dir é pandan plis vintan li la li la suiv son l’idé, si tèlman ké zordi li nana plis troi san varyété tomate, li nana mayi galman, d’ot i fé parèy pou lo blé é lo bann plantasyon i siport bann fantézi lo klima. I done touzour in n’afèr !

Na in péizan i plant mayi épi in ané, son bann voizin la ofèr ali bann somans péizane. Li la planté mé san kroir arien vi k’li l’avé bann bon somans katalog. Mé ala ké sète ané-la la fé in séshrèsinkroiyab, avèk la kanikil an plis, épi in mank dolo pou aroz bann bitasyon. Mayi katalog la sèk o pyé é lo bann zépi l lété plis an koton k’an mayi avèk zis dé-troi grin fane fané… Li la parti oir son bann karo planté avèk bann somans péizane é dann son tète li té oi déza in katastrof. Alé oir !

Alé oir lo bann mayi la pousé korèk, la doné korèk, in bann zépi avèk sèz dizuit ran lo grin mayi plin dopi lo gongon ziska lo boutla latète. Li la rann ali kont par li mèm, somans péizane la pa in fyon, ni in mod mé in fason pou bann plant adapt azot avèk la natir… An plis li l’avé fé zékonomi d’lo, zékonomi l’angré avèk bann péstisid é son kont bankèr la pa gingn la ont avèk ban karo-la.

Mi arète tèrla, pars mi koné zot v’alé rode somans péizane (semences paysannes) dsi l’internet é zot sar pa désu-pars boudikont konm lo patoi i di : si ou i koné pi ousa ou i sava, kalkil ousa ou i sort é sa va pèrmète aou pou trouv i bon shomin.alé ! Bon samdimansh toulmoun.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus