To be, or not to be plantèr épi rényoné : ala lo késtyon I mérite ète pozé !

3 zanvié 2017, sanm Justin

Mi pans zot la fine antann konm de koi Minatchy, lo prézidan la CGPER la désid rakrosh son gan donk larg son plas prézidan lo pli prinsipal sindika plantèr. Li la vni dann radyo pou li ésplik lo ka é biensir li la fé son bilan-in bon bilan solon li… Kan mi ékri « rakrosh son gan », zot i koné sa in l’ésprésyon bann boksèr, donk bann konbatan, é lo prézidan la CGPER pou ète in konbatan té in konbatan. Sak la zamé ète pri dann in grèv plantèr pétète i konpran pa sak mi di, mé sak la fine ète koinsé dsi la rout ziska iks èr di matin sirman li konpran amoin.

La pa moin va roprosh ali sa. Mi sava pa anparl azot « pran bann z’otomobilis an otaz ! Patati, patata ». In konba sé in konba é i fo amenn ali avèk lo plis l’éfikasité posib. Mé mi domann amoin si lo konba améné, lété touzour lo bon konba. Lé vré li di li té pri dan la min korbo avèk lo protokol Virapoullé. Zistoman, ni pé domandé si lo sindika la amenn konm k’i fo lo konba kont lo protokol Virapoullé : pou mon par mi oi pa lé shoz konmsa, sof pétète l’arzan bagas, ankor i paré sé mèm pa lo l’izinyé (pardon lo fasonyé) ké la péyé.

Té in bon, té in mové prézidan sindika, sa sé l’istoir va transhé mé ni pé kant mèm dir la pa li la lèv drapo nout sékirité alimantèr. An kontrèr ! La pa li non pli la lèv lo drapo nout l’indsitriyalizasyon par lo sik épi bann co-produi la kann… Pétète zot va pans la té pa son rol ! Lété o moins son rol konm rényoné trakasé pou l’avnir nout péi épi son bann z’abitan.

Plantèr ! Moin la di plantèr ? Iparé sa i apèl péïzan sa koméla. Konm di lo kont, sa i fé anou in bèl zanm.

NB Lo prézidan an partan la souète i ranplas ali par in jenn. Pétète lé nésésèr, mé in jenn i pans kosa ? I oi koman l’avnir l’agrikitir rényonèz ? I oi koman l’avnir nout péi ? Tou bi-or not tou bi, plantèr é rényoné, sé pétète sa lo késtyon.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année

La pès kabo

5 juillet, par Christian Fontaine

Kan i ariv Novanm-Désanm-Zanvié, domoun i réziste pi ek la salèr. Zène-zan i mars dann somin, zène-fi i roul an dékolté ; sétaki i rod in manir po (…)


+ Lus