Tout lé égal, tout lé valab !

29 avril 2009, sanm Justin

Mi souvyin, dann film "Rasine", kan Kounta-Kinté i sava mor. Si moin na bone tèt, li té asiz déssou in gran pyé d’boi épi li té apré shant in dèrnyé foi in shanson l’Afrik, dann son lang afrikène, avan k’son l’am i fé lo gran voiyaz pou artourn dann roiyome son z’ansète.
Kisa k’i pé dir in n’afèr konmsa lé pa valab ? Kisa k’i pé dir sa in n’afèr d’sovaz ? Sof si i done lo mo "sovaz" in sans i donn pa li dabitid. Konm in fason viv an armoni avèk la natir !

Bann Tamoul i sort fète lané 5110. Listoir la Frans, si èl i komans avèk bann roi fran, nana, dizon, douz syèk par-la.
Listoir Zétazini lé pa byin long, mé kisa i ozré dir, zordi, an parmi bann sivilizasyon-la, inn-dé lé pa valab ? K’i fo tir sa dann listoir l’imanité ? Pas in kou d’kashèr anndan ?
Na lontan demoun, sak la poin konm shovrète, la tay dan la tèt, i kalkil pi konmsa. Nana lontan tout bann kiltir, tout bann sivilizasyon na lo droi ète "konsidéré" konm kékshoz i vo la pènn.

Alors, kan dann lasanblé bann kamarad Sinni, nout sokrétèr zénéral Élie té apré anparl de sa, moin la konm antr’apèrsi in pé té i artyin z’ot réspirasyon pou pa pèrd kansréti in pti bout sak li t’apré di...
Oui, dann tout bann sivilizasyon, tout bann kiltir, la poin inn lé inféryèr ! Tout lé égal ! Tout lé valab !

Justin



Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus