Toute pou koup la bransh nou té assiz dsi !

30 avril 2010, sanm Justin

Kan ou na in zanfan la santé lé frazil, i fo ou i pran prékossyon pa mète ali dann in sityasyon li lé riskab gingn in mové maladi. Konbyin foi nou la antann nout bann paran kriy bann zanfan : « intèl, sorte dannn solèy ! Intèl, mète out triko déssi ou pars i fé fré ! Tansyon la plui, tansyon la pousyèr ! Zoué pa dann lo ! ».
Sa lé vré pou dmoun, mé sa lé vré ossi pou in péi, pou in réjyon. Kan li lé pa tro an bonn éta, i fo pran prékossyon avèk li, évite pran désizyon pou mète ali dann malizé. Lé vré, nout lékonomi lété konm i di dinamik, mé lé vré ossi li l’avé poin moiyn fèr fas bann problèm nout popilasyon. Ni koné nout toute, nout lékonomi lété frazil, é té pa nésséssèr bouskile ali plis ankor.
Donk kan in mèr i di va fé gran-gran shantyé é apré i fé pi… kan in prézidan la Réjyon i ronons fé komans gran shantyé lé paré pou démaré, konm lo tram-train épi la MCUR... kan in gouvèrnman i tras in tré déssi in loi pou l’outre-mèr épi i pran sansète an pou fé in n’ote la pa sir va marsh myé, ou i pé pa dir i pran prékossyon konm k’i fo… ou i pé pa dir la ménaz nout lékonomi konm té i falé fé.
Donkalor, la kriz, sa lé réèl sa… sa i égzis. Sa lé riskab mète anou ankor plis dann malizé. Mé afèr in pé la parti fé sak zot la fé, boulvèrs nout tik-tak pou évite la kriz, anpèsh nout péi anbransh dann dévlopman dirab. Par l’fète, konm ki diré, zot la fé toute pou koup la bransh nou té assiz dsi.

 Justin 


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus